retenue [rətnü] féminin zadržanje; odtegljaj (od plače); mathématiques ostanek (za prenos); (šolski) zapor; zmernost; obvladanje samega sebe; skromnost; zajezitev, zajez; marine oporne vrvi, oporni kabli
retenue sur le salaire pour la Sécurité sociale odtegljaj od plače za socialno zavarovanje
retenue à la source davčni odtegljaj v trenutku, ko davčni obvezanec prejme svoj dohodek
barrage à faible retenue d'eau pregrada s šibko zajezitvijo vode
papier masculin qui a de la retenue papir, ki dobro zadrži tiskarsko črnilo
avoir deux heures de retenue imeti dve uri šolskega zapora
cette femme n'a aucune retenue dans sa conduite ta ženska se ne zna obvladati
être en retenue biti v šolskem zaporu, biti pridržan po pouku
mettre un écolier en retenue dati učencu šolski zapor
retenue de marchandises à la douane, à la frontière zadržanje blaga na carini, na meji
Zadetki iskanja
- re-tineō -ēre -tinuī -tentum (re in tenēre)
1. zadrž(ev)ati (zadržavati), pridrž(ev)ati (pridržavati), ustaviti (ustavljati), zaustaviti (zaustavljati), (trdno) prije(ma)ti, (trdno) držati, ne pustiti (puščati) od sebe: Ter., S., L., Sen. ph., Plin. iun. idr., quid nunc me retines? concilium dimittit, Liscum retinet C., hominem summa vi retinere coepit Ci., navicularios retinere Ci. prijeti, ujeti, retentā utrāque nave C., tempestate retineri C., aegre (= non) sunt retenti, quin … C. komaj so se dali (niso se dali) zadržati, lacrimas retinere O. tajiti (prikrivati, skrivati) solze, verba volare retenta O. od boli zadržane; occ. obdržati: Pl., Eutr. idr., quos nummos acceperat, retinuit omnes Ci., ferrum in vulnere N., tertiam partem armorum in oppido C.
2. (za)držati (zadrževati), pridrž(ev)ati (pridržavati), (o)hraniti (ohranjati), (ob)držati, udržati, ne pustiti (puščati), ne opustiti (opuščati), ne izpustiti (izpuščati) česa, ne izogniti (izogibati) se česa, čemu: H., Plin. iun. idr., arcum manu Ci., Graecos sub sua (Galliam in populi Ci.) retinere potestate N., oppidum retinere C., Aegyptum, Moesiam Cu., Eutr., arces Cat.; metaf.: Graeciae principatum retinere Cu., potestatem bonitate N., amicos observantiā, rem parsimoniā Ci., paululum etiam spirans ferociamque animi, quam habuerat vivos, in voltu retinens S., fidem in amicitia Ci., virtutis memoriam, Milonis memoriam Ci.; obratno: aliquid in memoriā N. (o)hraniti (ohranjati) v spominu, ne pozabiti (pozabljati), aliquid memoriā Ci., animos sociorum in fide L.; pregnantno: aliquem in officio Ci. ohraniti (ohranjati) si zvestega; occ.
a) obdržati kot pravilo, zakon; z ut ali ne in cj.: Q., vehementer id retinebatur (strogo so se držali tega, strogo so gledali na to … ), populi comitia ne essent rata, nisi … Ci.
b) (o)hraniti (ohranjati) v spominu, spominjati se: Gell.; z ACI: Ulp.
3. metaf. zadrž(ev)ati (zadržavati) = (o)brzdati, (u)krotiti, v strahu imeti (držati), ostro (trdo) prijeti (držati) koga: gaudia nec retinet Rhoetus O., retenta crescit rabies O., liberos pudore, liberalitate, metu retinere Ter.
b) zabavati, zanimati koga kaj: ordo ipse annalium mediocriter nos retinet Ci., (sc. Picus) ore suo volucres vagas retinere solebat O. — Od tod adj. pt. pr. retinēns -entis (trdno) držeč se česa, zelo gledajoč na kaj, zelo upoštevajoč kaj, zelo marajoč za kaj: retinens sui iuris dignitatisque Ci., avitae nobilitatis T., antiqui moris T., Sallustius proprietatum in verbis retinentissimus Gell.
Opomba: Sinkop. cj. pf. retinerit: Luc. - re-vomō -ere -uī (re in vomere) zopet (znova, ponovno, spet) (iz)bljuvati, zopet (znova, ponovno, spet) (iz)bruhati, da(ja)ti zopet (znova, ponovno, spet) od (iz) sebe: salsos fluctūs pectore V., plumam Plin., Charybdis vorat revomitque carinas O.; pren.: cum sanguine et spiritu male partam victoriam Fl.
- ructō -āre -āvī -ātum in dep. soobl. ructor -ārī (prim. lat. ērūgō, gr. ἐρεύγομαι)
1. rigniti (rigati), bruhniti, (iz)bruhati, (iz)bljuvati: alicui in os ructare Pl., cui ructare turpe esset Ci., numquam ructasse Plin., ructans non tam apponis quam obicis cibos Plin. iun.; dep. ructaretur Ci. fr. ap. Fest.; z acc. jedi, po zaužitju katere človek riga ali bruha: qui crudum ructat Cels., stomachus acida ructans Plin., aprum Mart., cuius aves etiam nunc ructor (dep.) Varr.
2. = eructo rigati = rigajoč (iz)bruhati, spraviti (spravljati) iz sebe, dati (dajati) od sebe: cruor ructatus Sil., ructatos ore cruores Sil., calix venerarius, in quem mors aliqua ructarit Tert.; pren.: fumum ructare Pall. izbruhati, izparevati, izpuhtevati, oddajati, širiti; metaf.: versus ructatur (dep.) H., potor Mosellae Tiberim ructas Sid. čeprav piješ Mozelo, bruhaš Tibero = čeprav si Galec, govoriš kot Rimljan = za Galca govoriš odlično latinščino (perfektno latinščino), ructans semideûm propinquitates Sid. kar naprej govoriti, quae Academiis et porticibus Atticis pasta sapientiam ructas Tert., patrio ructata profundo Prud. - sacudir iz-, pre-, s-tresti; stresati; iztepsti; odskakovati (voz); od sebe odbiti
sacudir el agua otresti se vode (pes)
sacudir las alfombras (la ropa) preproge (obleko) iztepsti
sacudir el miedo otresti se strahu
el polvo izprašiti
sacudir (el polvo, el pellejo) a uno koga pretepsti
sacudir el rabo z repom mahati (pes)
sacudir el yugo otresti se jarma
sacudirse otresti se - salīvō -āre (salīva)
1. izločati (cediti, izcejati) iz sebe slino, sliniti se: lentorum cuiusdam cerae PLIN.
2. zdraviti s slinjenjem (izločanjem sline): aegrotum pecus COL. - samòmučēnje s mučenje samega sebe
- samoobmanjívānje s varanje, slepljenje samega sebe
- samoodsében -bna -o koji nastane sam od sebe: -i tur; -o puščanje krvi; -a odločitev
- samopoznánje s poznavanje samega sebe
- samopožrtvovánje s samožrtvovanje, žrtvovanje samega sebe
- samosàzdān -a -o sam od sebe ustvarjen: -i bože!
- samotòk -oka m samotok, prvenac, tekućina, tečnost koja se sama od sebe iscijedi, iscedi, bez gnječenja ili muljanja (med, šira, vino, ulje, rakija)
- sécréter [sekrete] verbe transitif, physiologie izločiti, izločevati; širiti okrog sebe
le foie sécrète la bile jetra izločajo žolč
il sécrète l'ennui on širi dolgočasje okrog sebe - Selbstanalyse, die, psychologisch: analiza samega sebe
- selbständig samostojen; Technik sam od sebe; sich selbständig machen osamosvojiti se, figurativ ne biti več pod kontrolo; selbständig werden osamosvojiti se
- Selbstbefreiung, die, Recht pobeg jetnika; psychologisch: osvoboditev samega sebe (von česa)
- Selbstbetrug, der, samoprevara, varanje samega sebe
- Selbsteinschätzung, die, presoja samega sebe
- Selbsterfahrung, die, odkrivanje/doživljanje samega sebe