Franja

icteriās -ae, m (gr. ἰκτερίας sc. λίϑος) ikterij, nam neznan rumen dragulj: Plin.

jántarno adv. come ambra, a mo' di ambra:
jantarno rumen giallo ambra

jonquil [džɔ́ŋkwil] samostalnik
botanika narcisa

jonquil yellow svetlo rdečkasto rumen

koruzn|i (-a, -o) Mais- (kruh das Maisbrot, rilčkar der Maiskäfer, storž der Maiskolben, škrob die Maisstärke, zdrob der Maisgrieß, kaša der Maisbrei, moka das Maismehl, slama das Maisstroh, zrno das Maiskorn)
olje iz koruznih kalčkov das Maiskeimöl
koruzno rumen maisgelb

krómasto adv. cromo:
kromasto rumen giallo cromo

leuchtend-, leuchtend... živo ([leuchtendblau] leuchtend blau živo moder, [leuchtendgelb] leuchtend gelb živo rumen)

maslén (of) butter; buttery; butyric

masléna barva butter colour, the colour of butter
masléna kislina kemija butyric acid
masléna krema buttercream
masléna maščoba butterfat, butyrine
krhka masléna karamela butterscotch
masléno pecivo light pastry
masléna presta butter cracknel
masléno rumen butter-coloured
masléno testo puff pastry, flaky pastry, short pastry
masléna žemlja buttered roll

nežno [é] zärtlich, zart; se dotakniti: leise, leicht
nežno grajen feingliedrig
zart- (moder zartblau, roza zartrosa, rumen zartgelb, rdeč zartrot, zelen zartgrün)

nīlios -iī, f (gr. νείλιος) nílij, dragulj, nečist, deloma zelen, deloma rumen jedavec (fluorit): Plin.

ōcra

A) f

1. miner. okra

2. oker (barva)

B) agg. invar. oker, okrast:
giallo ocra okrasto rumen

okrast [ó] (-a, -o) erdgelb, ockerfarben, ocker (rjav ockerbraun, rumen ockergelb)

or¹ [ɔr] masculin zlato, figuré bogastvo, denar

en or iz zlata, zlat
pièce féminin d'or zlatnik
or en barre zlato v palici
or filé zlata nit
à prix d'or za visoko ceno
la soif de l'or žeja po bogastvu
affaire féminin d'or zelo ugoden posel, kupčija
pas pour tout l'or du monde, ni pour or ni pour argent za nič na svetu ne
afflux masculin d'or dotok zlata
âge masculin d'or zlata doba
cœur masculin d'or zlato srce
couverture féminin d'or zlato kritje
étalon masculin or zlata veljava
jaune d'or zlato rumen
livre masculin d'or zlata knjiga
lettres féminin pluriel d'or zlate črke
réserve féminin d'or zlata rezerva
adorer le veau d'or (figuré) malikovati zlato tele, misliti le na obogatenje
acheter, vendre au poids d'or zelo drago kupiti, prodati
dire, parler d'or reči, kar je primerno, zelo pametno govoriti
jeter l'or à pleines mains (figuré) denar skozi okno metati
nager dans l'or, être tout cousu d'or plavati v denarju, imeti denarja ko listja in trave
payer au poids de l'or zelo drago plačati
promettre des monts d'or (figuré) zlate gradove obljubljati
rouler sur l'or (figuré) valjati se v zlatu, imeti denarja ko listja in trave
tout ce qui brille (ali reluit) n'est pas or ni vse zlato, kar se sveti
faire un pont d'or (figuré) komu ponuditi bogato plačilo, nagrado

peščéno adv. color sabbia;
peščeno rumen, rjav (color) giallo, marrone sabbia
zool. peščeno rjava stepna kokoš pterocle, pernice del deserto (Pterocles)

pinchard, e [-šar, d] adjectif

cheval masculin pinchard bledo rumen konj

pomaránčno adv.
pomarančno rumen giallo arancione

rahlo

1. leicht, ein wenig, sanft; figurativno ein wenig

2. zart- (grenek zartbitter), -lich (moder/rdeč/rumen … bläulich/rötlich/gelblich); leicht- (poškodovan leicht beschädigt, ranjen [leichtverletzt] leicht verletzt)

3.
biti rahlo smešen einen Zug ins Lächerliche haben
rahlo škiliti einen Silberblick haben

rdéčkasto adv.
rdečkasto rjav (o konjski dlaki) baio
rdečkasto rjava barva color pulce
rdečkasto rumen (o konjski dlaki) fulvo
rdečkasto rumeno črn ravo

rjávo adv.
rjavo rdeč rosso marrone
rjavo rumen giallo marrone
rjavo siv grigio marrone

Rōma -ae, f (najbrž etr. beseda, izpeljana iz Rūmōn, starega imena Tibere, torej „rečno mesto“; ovržena je domneva, da je beseda sor. s skr. sravati teče, srṓtas veletok, stvnem = nem. Strom, gr. ῥέω (iz *σρέƑω) teči, ῥεῦμα, ῥόος tok, reka, sl. ostrov otok, sl. struja; prim. še lat. rūmen vime, Rūmīna) Rím, glavno mesto Lacija, pozneje celotne rimske države. Ustanovil ga je Romul l. 754 (ali 753) na vzhodni strani (ob levem bregu) Tibere, 16 rimskih milj od morja; Rimljani so ga večinoma imenovali Urbs: Varr., Ci., H. idr.; pooseb. božanstvo Róma: L., T. — Od tod

A. adj.

I. Rōmānus 3 =

1. rímski = iz Rima izhajajoč, v Rimu rojen, v Rimu doma itd.: civis Romanus, Romana Ci., populus Romanus Ci. idr., urbs Romana = Roma, pogosto pri: L., V., S., T., Iust. idr., Romano more loqui, commendare Ci. rimsko = odkrito, brez ovinkov, Romanum est (rimska navada je, rimsko je, čisto po rimsko je, čisto rimljansko je, značilno za Rimljane je) et facere et pati fortia L.; subst.
a) Rōmānus -ī, m Rimlján, pl. Romani Rimljáni: Ci. idr.; kolekt. = Rimljáni: L.; occ. Rimlján = rímski poveljnik: L., Romanus sedendo vincit Varr. (o Kvintu Fabiju Maksimu).
b) Rōmāna -ae, f Rimljánka: L., Vell., Aug.
c) Rōmāna -ōrum, n α) Rímsko = rímsko ozemlje: Danubius Sarmatica ac Romana disterminet Sen. ph. β) rímska zgodovina: Romana cognoscere Sen. ph.

2. v razširjenem pomenu = latínski: Val. Max. idr., sermo, verba Q., lingua O., Vell., Plin. iun. idr. Adv. Rōmānē rímsko, po rímsko, rimljánsko, po rímski navadi (šegi, običaju): Gell. —

II. Rōmānēnsis -e: Varr., P. F. ali Rōmāniēnsis -e: Ca. rímski —

III. Rōmānicus 3 rímski, v Rímu narejen (izdelan, napravljen): aratra, iuga Ca. —

IV. Rōmānulus 3 (demin. iz Rōmānus) rímski: porta Varr. rimska vrata (vrata v Rimu pred zahodnim vrhom Palatina). —

V. Rōmānia -ae, f rímski imperij, rímska nadoblast nad svetom: Ven. —

B. subst. Rōmānitās -ātis, f rímska navada, rímstvo, rimljánstvo: Tert.

ruber -bra -brum (iz *rudhros, indoev. *rudhē- iz indoev. baze *reu̯dh- rdeč, rjav, rumen; prim. skr. rudhiráḥ krvav, rdeč, róhita- rdeč, rdečkast = gr. ἐρυϑρός = got. rauþs = stvnem. rōt = nem. rot = ang. red = sl. rdeč = lit. raũdas, skr. rudhirám kri, gr. ἐρεύϑω rdečiti, ἔρευϑος rdečica, ἐρευϑιάω, ἐρυϑ(ρ)ιαίνω delati rdeče, umbr. rufru = rubros, osk. Rufriis, pelignijsko Rufries = Rubrius, stvnem. rost = nem. Rost = lit. rūdìs = sl. rja, sl. rdeti, lat. rōbus rdeč, rūfus, rubus robidnica, russus, rutilus, rubeus, rubidus, rudis, rōbīgō, rubēta, rubētum) rdeč: Plin., Mart. idr., flamma O., sanguis, cruor H., crocus H. rumen, canicula H. žgoč, žarek, žareč, aethra H. ožarjen, equi (sc. Aurorae) Tib., aequor rubrum Oceani V. ožarjena od večera (zahajajočega sonca), rubrae leges Iuv. z rdečim napisom, ruber Priapus O. rdeče namazan, color ex rubro subniger Cels. = črnkastordeča. Poseb. rubrum mare (redkeje mare rubrum) Vzhodno ali Rdeče morje, Arabski in Perzijski zaliv: Ci., Tib., L., Mel., T., Plin., Eutr. idr.; isto (pesn.) rubra aequora Pr. in subst. samo rubrum -ī, n: Fl. Kot nom. propr. Saxa rubra Rdeče peči(ne), trg v Etruriji, nedaleč od reke Kremera, znan po kamnolomih: Ci., L., T., Mart. — Soobl. rubrus 3: Isid.