Franja

renaître* [rənɛtrə] verbe intransitif na novo se roditi, preroditi se; znova oživeti, se pojaviti, se razcveteti; figuré zopet zadihati, si oddahniti; poétique vrniti se

il renaît à la vie après sa longue maladie vrača se v življenje po svoji dolgi bolezni
renaître au bonheur zopet najti srečo
les fleurs renaissent au printemps cvetlice zopet zažive spomladi
le phénix renaît de ses cendres feniks se zopet rodi iz pepela
renaître à l'espérance zaživeti zopet v upanju
faire renaître le passé oživiti, oživljati preteklost

re-nāscor -nāscī -nātus sum (re in nāscī)

1. zopet (znova, ponovno) se roditi (rojevati), zopet (znova, ponovno) (z)rasti, zopet (znova, ponovno) nastati (nastajati): Lucr., Iuv., Ap. idr., Samius (sc. Pythagoras) posse renasci nos putat O., phoenix renascitur ex se Plin., corpore de patrio parvum phoenica renasci O., fibrae V. ali pinnae renascuntur Ci. ep. ali renascitur dens Plin. spet zrastejo, zrastejo na novo, ut revixisse aut renatum (prerojen) sibi quisque Scipionem imperatorem dicat L.

2. metaf. zopet (znova, ponovno, spet) se (po)roditi (porajati), na novo (znova, vnovič) nastati (nastajati), zopet (znova, ponovno, spet) vsta(ja)ti, zopet (znova, ponovno, spet) se dvigniti (dvigati, dvigovati), zopet (znova, ponovno, spet) se vzdigniti (vzdigovati), zopet (znova, ponovno, spet) se začeti (začenjati): Cu., Sen. tr., Mart., Stat. idr., renascentur vocabula H., renata urbs L., bellum renascitur Ci. ep., T. se zopet začne ((raz)vname), annus semper renascens Plin., Troiae renascens fortuna H., flumen renatum Lucan., alio renascitur orbe (sc. Lycus fluvius) O. zopet pride (prihaja) na dan, zopet privre na dan.

reproduce [ri:prədjú:s] prehodni glagol
ponovno (zopet) proizvesti, narediti (kaj)
figurativno zopet ustvariti; posne(ma)ti, delati posnetke, napraviti kopijo, kopirati, preslikati; ponatisniti
biologija regenerirati
gledališče ponoviti (igro), nanovo predvajati, uprizoriti; zopet privesti; v duhu oživiti (koga, kaj)
psihologija poklicati v zavest (pretekli dogodek)
neprehodni glagol
(raz)ploditi se, roditi se, množiti se, reproducirati se

to reproduce an experience v duhu obnoviti doživljaj
to reproduce an experiment ponoviti poskus
to reproduce a lost part biologija regenerirati izgubljeni del
to reproduce a witness zopet uvesti pričo

re-sēminō -āre (re in sēmināre) zopet (znova, ponovno, spet) (po)roditi: se O. zopet se roditi (nastati) iz samega sebe (o feniksu).

rinascere^* v. intr. (pres. rinasco)

1. spet se roditi, preroditi se

2. spet pognati (rastline); privreti na dan (voda)

3. pren. oživeti; okrepiti se; preroditi se:
sentirsi rinascere čutiti se prerojenega

sēmentō -āre (-āvī) -ātum (sēmentis) roditi seme, osemeniti se: est enim in primis inutile enasci herbas sementaturas PLIN.

skotíti -im, skoti -ite, skotil -ila, skoten -ena roditi mladunce, okbtiti: zajklja, volkulja, podgana, medvedka, psica je skotila mladiče; mačka je skotila mladiče
mačka se omacila; psica skoti mlade
psica se ošteni; svinja skoti mlade
svinja se oprasi; krava je skotila telička
krava se otelila; ovca skoti mlade
ovca se ojagnji; kobila skoti žrebe
kobila se oždrijebi, oždrebi; koza skoti mladiča
koza se okozi

spawn [spɔ:n]

1. samostalnik
ikre, drst
figurativno, slabšalno leglo, zalega, izrodek
botanika končiči pri gobah

spawn of the devil vražje seme, lopov

2. prehodni glagol
odložiti (ikre), nositi (jajca)
figurativno ustvarjati, proizvajati
slabšalno izleči (kaj), skotiti; v množicah spraviti na svet (potomstvo)
neprehodni glagol
drstiti se, kotiti se; izhajati (from iz)
množiti se kot zajci, v množicah se roditi (nastajati), množiti se

spovíti -vijem pometnuti, pobaciti, abortirati, prije vremena roditi

stȁti stȁnēm
1. postaviti se: stati na svoje noge; stati u red stopiti v vrsto
2. stopiti: stati komu na nogu
3. obstati, ustaviti se: konji stadoše sredi puta; stalo mu je srce; mašina je stala
4. nehati: kiša je stala
5. stopiti v veljavo: zakon je stao na snagu
6. upreti se: stati na put zloupotrebama
7. iti, spraviti v: koliko ljudi može da stane u ovu dvoranu?; u džak može da stane 50 kg brašna
8. vstati: on ne može više da stane
9. poleči se: vjetar je stao
10. začeti: stadoše se svađati; ona je stala pjevati
11. stati: to ga je stalo grdnih muka; to bi ga moglo stati glave
12. biti do česa: mnogo mi je stalo do toga da ga uvjerim; nije mi stalo do nekoliko dinara
13. biti odvisno: to je sve stalo do tebe
14. stopiti pred: stati pred sud
15. začeti roditi: vinograd je stao na rod
16. priti do dna, do kraja: stati čemu na kraj

twin [twin]

1. samostalnik
dvojček, dvojčica
množina dvojčka, dvojčici
botanika dva zrasla sadeža
figurativno nasprotek; pendant
mineralogija zraslica (kristal)

identical twins enojajčna dvojčka
fraternal twins dvojajčna dvojčka
Twin Cities mesti dvojčici
the Siamese twins siamska dvojčka (dvojčici)
Twins = twin-Brothers, twin-Brethren astronomija Dvojčka (zvezdi, Kastor in Poluks)

2. pridevnik
dvojčen, podvojen
botanika podvojen, paren

twin bed podvojena postelja (iz dveh postelj)
twin brother brat dvojček

3. prehodni glagol
pariti, (z)družiti, spojiti

they are twinned in action delata skupaj
neprehodni glagol
roditi dvojčke (dvojčici)
zastarelo roditi se kot dvojček
figurativno biti zelo podoben, biti par, spadati skupaj (with z)

žíriti -im
1. žiriti, gojiti, hraniti žirom: pastir žiri svinje; svinje se žirijo
2. roditi žir: bu̯kev žiri vsakih pet let

народи́тися -роджу́ся док., rodíti se -ím se dov.

плодоносить roditi sad

урождаться, уродиться (po)roditi se;.
уродилась отличная пшеница pšenica je izvrstno obrodi1а;
уродился в отца podoben je očetu

abed [əbéd] prislov
v postelji, v posteljo

abed with priklenjen na posteljo zaradi
to be brought abed roditi

abtragen^*

1. (wegschaffen) odstraniti, odstranjevati; (abreißen) ein Haus: porušiti, die Erdoberfläche: denudirati

2. vom Tisch abtragen pospraviti mizo

3. Mathematik Strecken mit einem Zirkel: prenašati, prenesti

4. Kleidungsstücke: ponositi

5. eine Schuld: odplačati, poravnati, povrniti

6. abgetragen haben ein Obstbaum: ne roditi več

aprire^*

A) v. tr. (pres. apro)

1. odpreti, odpirati; razširiti, razpreti:
aprire una porta odpreti vrata
aprire le braccia razširiti roke
aprire gli occhi odpreti oči, zbuditi se; pren. paziti
aprire gli occhi alla luce pren. roditi se
aprire gli occhi a qcn. pren. odpreti komu oči
aprire bocca odpreti usta, spregovoriti
non aprire bocca molčati
aprire le braccia a qcn. pren. koga ljubeznivo sprejeti
aprire un locale pubblico odpreti javni lokal
aprirsi un varco tra la folla utreti si pot skozi množico

2. odpreti, ustanoviti:
aprire una scuola odpreti šolo

3. pren. odkriti, razodeti, izpovedati:
aprire il proprio animo a qcn. odpreti komu svojo dušo

4. odpreti, začeti:
aprire la seduta odpreti sejo
aprire la caccia odpreti lovsko sezono
aprire la luce prižgati luč
aprire il televisore prižgati, vključiti televizor
aprire il corteo voditi sprevod, biti na čelu sprevoda
aprire il fuoco voj. odpreti ogenj

B) ➞ aprirsi v. rifl. (pres. mi apro)

1. odpreti se, razklati se, razpreti se:
la terra si aprì zemlja se je odprla
apriti cielo! inter. za božjo voljo! strela božja!

2. odpreti se (cvet)

3. odpreti se, zjasniti se

4. odpreti se, zaupati se komu:
aprirsi con qcn. odpreti se komu

bed¹ [bed] samostalnik
postelja, ležišče; divan; žimnica; podstavek; podzidje; (jezersko, morsko) dno; rečno korito, struga
geologija plast, ležišče; gredica; brlog

bed of boards pograd
to be brought (ali put) to bed roditi
to be confined to one's bed biti priklenjen na posteljo
early to bed and early to rise makes a man healthy, wealthy and wise rana ura zlata ura
to get out of the bed on the wrong side vstati z levo nogo
to go to bed iti spat
sleng go to bed molči!
hot bed topla greda, gnojak
to make the bed postlati posteljo
to die in one's bed umreti naravne smrti
figurativno narrow bed zadnje počivališče
bed of sickness bolniška postelja
as one makes one's bed, so one must lie kakor si postelješ, tako boš spal
pravno from bed and board od mize in postelje
bed of roses (ali down, flowers) udobno življenje, dober položaj
to take to bed bolan leči
bed of thorns težko življenje, neprijeten položaj
to turn down the bed pripraviti posteljo za spanje
weary bed bolniška postelja
to lie in the bed one has made nositi posledice svojega ravnanja

birth [bə́:ɵ] samostalnik
rojstvo; porod; izvor, nastanek; plod; sorodstvo; rodovnik, vir, rod

by birth po izvoru
certificate of birth rojstni list
birth control kontracepcija
to give birth roditi; figurativno povzročiti
new birth regeneracija
two at a birth dvojčka
a man of birth and breeding plemenit, uglajen človek
monstrous birth spaček, spovitek
untimely birth negodni porod