Franja

právi -a, -o right, the right one; proper; (neponarejen) natural, pure, genuine, unadulterated; perfect, quite a; (resnlčen) real, true, veritable, authentic, actual; (točen) accurate, correct; (zvest) true, true-blue; (iskren) sincere, felt

právi, -a, -o brat full brother
práva sestra full sister
právi, -a, -o denar good money
právo zlato pure gold, genuine (ali real) gold
právi, -a, -o kot geometrija rectangle
práva pot the right way
právi, -a, -o mož (človek) the right man
právi, -a, -o mož na pravem mestu (figurativno) a square peg in a square hole
o právem času in due course, at the right time, in the nick of time
na právem mestu in the proper place
právi, -a, -o Francoz, ta možakar! a true Frenchman, that man!
právi, -a, -o pravcati bedak a regular fool, a prize idiot
právi, -a, -o pravcati lopov an arrant knave, a confirmed rascal
právi, -a, -o pravcati detektiv a real, live detective
to je právi, -a, -o mož this is a real man
on je právi, -a, -o avtor te knjige he is the true author of this book
on ni čisto pri právi, -a, -o (pameti) he is not quite in his senses
on je práva ničla (figurativno) he is a mere cipher
to je práva sreča it is a piece of real good luck
to ne gre čisto po právem (figurativno) there is some skulduggery in it, I suspect foul play
ni nobene práve razlike med njima there is no real difference between the two
imeli smo právo poplavo doma we have had a real inundation at home
naleteti na právega to meet one's match
priti na právo mesto to come to the proper place
urezal si se v prst, práva reč! you have cut your finger, what's that? (ali it's nothing to make a fuss about)

právi (-a -o)

A) adj.

1. giusto; adatto, vero; buono; opportuno:
izbrati pravi trenutek scegliere il momento giusto
razlika med pravo in približno vrednostjo la differenza tra il valore vero e quello approssimativo
povleči pravo potezo fare la mossa buona
zvedeti ob pravem času venire a sapere al momento opportuno

2. vero, genuino, autentico, schietto; nareč. spaccato, patocco:
on je pravi Tržačan un triestino patocco

3. (izraža podkrepitev trditve) vero:
življenje je postalo zanj pravi pekel la vita diventò per lui un vero inferno
njegova soba je pravi hlev la sua stanza è una vera stalla

4. pog. (izraža omalovaževanje)
prava figa, prava reč, če si je privoščil BMW si è fatta una BMW; e poi? e allora?
prava stran (lice) tkanine, medalje il diritto, il ritto della stoffa, della medaglia
prava, narobe stran il diritto e il rovescio
bot. prava glavica capsula
bot. prava kadulja salvia (Salvia officinalis)
zool. prava klopotača crotalo, serpente a sonagli (Crotalus)
anat. prava rebra coste vere
prava vrednost valore intrinseco
zool. pravi maki maki (Lemur)
med. pravi sklep diartrosi
zool. pravi tkavec tessitore (Ploceida)
zool. pravi vampir vampiro (Desmodontida)
zool. prava kareta tartaruga embricata (Eretmochelys imbricata)
mat. prava premica retta
tekst. prava svila seta pura
zool. prave čebele apidi (sing. -e) (Apidae)
zool. prave uši anopluri (sing. -o) (Anoplura)
mat. pravi kot angolo retto
mat. pravi ulomek frazione propria
imeti glavo na pravem mestu avere la testa a posto
lotiti se česa na pravem koncu affrontare un problema nel modo giusto
postaviti stvari na pravi kraj mettere le cose a posto
obrniti se na pravi naslov rivolgersi alla persona giusta
ta je šele ta pravi lui è un furbo di tre cotte
biti pravi sin, prava hči svojega očeta, svoje matere essere il vero figlio, la vera figlia del proprio padre, della propria madre
imeti pravo mero usare moderazione
spraviti koga na pravo pot inoltrare qcn. sulla retta via
ne biti za pravo rabo non sentirsi bene, non combinare niente
iron. prava sila ti je bila to narediti ma chi te l'ha fatto fare?!
znati poiskati pravo besedo ob pravem času saper trovare la parola giusta al momento giusto

B) právi (-a -o) m, f, n
srečati ta pravega incontrare l'uomo giusto
če misliš, da je tvoja prava, naredi po svoje se pensi di aver ragione tu, fa' a modo tuo
pog. ne biti pri pravi non essere normale, mancare di una rotella
ravnati po pravi operare secondo giustizia

preonegáviti (-im) perf. pren. (s širokim pomenskim obsegom)
treba je še marsikaj preonegaviti ci sono ancora tante faccende da sbrigare
preonegaviti koga, da bo verjel convincere, persuadere qcn.
hudo bo, če se ta reč ne preonegavi se la cosa non si risolve, saranno guai

presnét² (-a -o) adj.

1. pren. maledetto; benedetto:
presneti fant benedetto ragazzo

2.
presneta reč, presneta stvar (v medmetni rabi) maledizione, accidenti

prost ➞ prosit; na dann prost! no, lepa reč!

recado moški spol sporočilo, vest; naročilo; previdnost; zavarovanje; listina, dokument; ameriška španščina sedlo; ameriška španščina oprema (obleka itd.) poljskega delavca

recado de cama posteljnina
recado de cocina kuhinjska oprema
recado de escribir pisalno orodje
¡buen recado! lepa reč!
a (buen) recado dobro shranjen
mal recado napaka; porednost, hudomušnost, lopovščina
pasar recado naročiti; (dati) pozdraviti
sin pasar recado brez prijave
haga el favor de pasar recado prosim, da me prijavite
ir con un recado prinesti sporočilo
poner a mal recado slabo shraniti
recados pl pozdravi, priporočila
enviar (ali dar) recados poslati pozdrave

regalito moški spol darilce

¡valiente regalito! (ironično) na, sedaj pa imamo! lepa reč!

rílec (-lca) m

1. grugno; pejor. ceffo

2. proboscide

3. (prednji del česa) muso (del cannone); prua (della nave); beccuccio (della teiera)

4. vulg. grugno, muso, ceffo:
udariti koga po rilcu sferrare un pugno in faccia a qcn.
vulg. ne vtikaj svojega rilca v vsako reč non impicciarti, non ficcare il naso negli affari che non ti riguardano
kuhati rilec (kujati se) fare il muso, tenere il grugno

rōba f

1. stvari, roba; ekst. imetje:
roba di casa oprema, pohištvo
fare roba obogateti

2. predmet, zadeva; hrana; misel; delo:
roba di valore dragocenosti, dragulji
abbiamo in casa roba per un mese v hiši imamo hrane za ves mesec
come puoi dire robe così? kako moreš reči kaj takega?
non è roba che ti riguardi to se tebe ne tiče
roba da matti!, roba da pazzi! nezaslišano! saj bi človek znorel!
bella roba! iron. lepa reč!

3. blago; ekst. obleka, oblačilo

4. trgov. blago

schenken podariti, dati; Getränke: točiti, natočiti; Aufmerksamkeit schenken nakloniti pozornost; Gehör schenken poslušati; Glauben schenken verjeti; Vertrauen schenken zaupati; (einem Verurteilten) das Leben schenken pomilostiti (na smrt obsojenega); einem Kind das Leben schenken poviti otroka; sich etwas schenken figurativ prihraniti si (kaj), odpovedati se (čemu); geschenkt zastonj; geschenkt! prava reč!

schön lep; Adverb lepo; die schöne Literatur književnost; die schönen Künste lepe umetnosti; schöne Madonna Lepa Marija; das schöne Geschlecht nežni spol; schöne Seele lepa duša; schönes Wetter lepo vreme; eines schönen Tages figurativ nekega lepega dne; eine schöne Bescherung! lepa reč!; schön machen Hund: postaviti se na zadnje noge, prositi; schöne Worte machen rožice saditi; einen schönen Abend wünschen želeti prijeten večer; ja, (alles) schön und gut, aber ... že lepo in prav, ampak ...; wie man so schön sagt/wie es so schön heißt kot se reče, kot pravijo

secundārius 3 (secundus) k drugi vrsti (k drugemu redu) sodeč, drugovrsten, drugo(raz)reden: mel COL., panis SUET.; o abstr.: habet statum res publica de tribus secundarium CI.; Od tod subst. secundārium -iī, n postranska zadeva (stvar, reč), postranščina (naspr. caput poglavitna, glavna reč): CI.

skúhati faire cuire ; (vodo, mleko) (faire) bouillir ; (jedi) cuisiner, faire la cuisine, préparer un repas

lepo reč nam je skuhal (figurativno) il nous a mis dans de beaux draps (ali dans un beau pétrin)

Staatsaffäre, die, državna zadeva, državna afera; etwas zur Staatsaffäre machen/aus etwas eine Staatsaffäre machen napihniti (kaj), narediti veliko reč iz (česa)

Stück, das, (-/e/s, -e) kos, (Teil) del; Biologie, Jagd primerek; (Bühnenwerk) igra; Musik skladba; Gemälde: prizor; Technik Elektrizität element; (Posten) postavka; von Vieh: glava, rep; ein (ziemliches) Stück Arbeit, Geld: veliko/precej (dela, denarja); ein freches/faules Stück predrzna/lena mrha; mein/sein bestes Stück (Geschlechtsteil) moje/njegovo premoženje; ein Stück aus dem Tollhaus nora zgodba/reč; das ist ein starkes Stück! ta je pa krepka!; große Stücke halten auf imeti zelo dobro mnenje o;
am: am Stück kaufen v kosu;
aus: aus einem Stück scela; aus freien Stücken prostovoljno;
in: im Stück v kosu, v enem kosu; in einem Stück figurativ nepretrgoma, nenehno; in Stücke na kose, figurativ na drobne kosce; in die Stücke gehen razpasti, razbiti se; sich in Stücke reißen lassen für figurativ pustiti se raztrgati za

sumljiv (-a, -o) verdächtig (tudi pravo)
pravo utemeljeno sumljiv dringend verdächtig
zadeva: verdächtig, faul
sumljiva oseba der / die Verdächtigte
sumljiva reč eine faule Sache, eine krumme Sache

šméntan (-a -o) adj.

1. pren. maledetto

2.
šmentana reč (za izražanje zadrege, zaskrbljenosti) maledizione!; j. it. mannaggia

ták¹ (-a -o)

A) adj.

1. questo (-a), cosiffatto (-a), siffatto (-a), così; tale, simile:
taka barva mi ni všeč questo colore non mi piace
še nikoli nisem spoznal takega človeka non avevo mai conosciuto una persona così
taki ljudje ne zaslužijo spoštovanja gente cosiffatta è indegna di stima
v takem položaju je, da se mora odločiti è in una situazione tale da doversi decidere

2. (izraža enakost lastnosti) così, (così) come:
bila je vsa razburjena, take je še nisem videl era fuori di sé, così non l'avevo mai vista
hočem čevlje, take, kot jih nosijo sošolci voglio le scarpe come le portano i compagni di scuola
taka je kot sraka, vse odnese è come la gazza: porta via tutto

3. (za izražanje velike stopnje tega, kar pove samostalnik) così, come, uguale:
takega reveža ni daleč naokoli è un poveraccio come non ce n'è da queste parti
ta voda je dobra, da ni take buonissima quest'acqua, di uguali non ce n'è
tak lep dan, vi pa sedite zaprti doma in una giornata così (bella) voi ve ne state chiusi in casa

4. kar tak (za izražanje nespremenjenega stanja) così:
naj vam steklenico zavijem? Ne, kar tako jo dajte Devo incartare la bottiglia? No, va bene così

5. tak in tak, tak pa tak (za izražanje stanja, ki se noče ali ne more imenovati) così e così:
obljubili so mi tako in tako plačo mi hanno promesso uno stipendio così e così

6. tak ali tak (kakršenkoli) qualunque, qualsiasi:
naj bo blago tako ali tako, te cene ni vredno qualunque sia la merce, il prezzo è esagerato

7. kot tak come tale:
poudarek je na vrednosti človeka kot takega l'accento è sul valore dell'uomo come tale
strokovnjak je in kot tak še posebej odgovoren è un esperto e, come tale, particolarmente responsabile
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. tak delavec je, da ga je treba iskati un lavoratore così non lo trovi, anche a cercarlo col lanternino
iron. junak pa tak, kar zbežal je bell'eroe! Ha semplicemente tagliato la corda
ne bodi tak kmet! non fare il cafone!
ni maral ne takih ne drugačnih zapletov evitava le complicazioni di qualunque sorta
pomoč potrebuje, pa naj bo taka ali drugačna ha bisogno di aiuto, qualunque sia
taka reč je bila zaradi njega per colpa sua ne è venuto un putiferio che non ti dico
štiri dni ni taka reč quattro giorni non sono tanti
nabrali ste dosti jurčkov. Ni taka reč! quanti porcini (ha raccolto)! Le pare? Neanche tanti
pog. naj vam takoj naredim? Ni taka sila le faccio subito? Non c'è fretta
pog. hudič, pa tako kosilo! bella porcheria un pranzo così!
PREGOVORI:
kakršen oče, tak sin quale il padre, tale il figlio
kakršna setev, taka žetev quel che si semina, si raccoglie
kakršna ptica, taka pesem ogni uccello ha il suo verso

B) táki (-a -o) pron. cosiffatto (-a), siffatto (-a), così, tale, simile:
njemu in takim ne smeš zaupati non fidarti di lui e di gente come lui
pren. devetih takih se ne bojim neanche una dozzina di tipi come lui mi fanno paura
športnik, da je malo takih un atleta come pochi
dobil je tako pod rebra, da mu je zmanjkalo sape si prese un colpo tale alle costole da fargli perdere il fiato
prekliči, če ne ti tako primažem ritira le tue parole se no ti mollo una sberla tale che...
take je govoril, da so se vsi smejali le sparava così grosse da far scoppiare dal ridere
polje je rodovitno, da malo takih un campo fertile come pochi
kaj takega še ne! robe da matti!
kaj je to takega, če se loči che male c'è se divorzia?

tiščáti (-ím)

A) imperf.

1. premere; spingere:
tiščati vrata spingere la porta

2. stringere, tenere stretto; tenere:
tiščati glavo med rameni stringere la testa fra le spalle
tiščati otroka na prsi stringere il bambino al petto
tiščati v roki denar stringere, tenere i soldi in mano
tiščati pesti stringere i pugni

3. ekst. (tudi impers.) stringere, essere stretto; pesare, sentire un peso:
čevlji me tiščijo le scarpe mi sono strette
v želodcu me tišči sento un peso sullo stomaco

4. fare ressa, accalcarsi, spingere:
publika je tiščala k izhodu il pubblico spingeva verso l'uscita

5. pren. stare addosso a qcn.

6. pren. gravare, opprimere:
ljudi tiščijo davki la gente è gravata dalle tasse
tiščati na potrebo dover andare di corpo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. tiščati denar esser tirchio, avaro
tiščati glavo v pesek tenere, mettere la testa nella sabbia
tiščati glavo v knjige immergersi nella lettura, nello studio
tiščati glave skupaj sussurrarsi, starsene insieme
obljubiti, a tiščati figo v žepu non intendere mantenere la promessa
v vsako reč tišči svoj nos ficca il naso dappertutto
tiščati oči in ušesa essere sordo e cieco, non sentir ragione
tiščati pesti za koga fare il tifo per qcn.
tiščati v ospredje mettersi in mostra, farsi avanti

B) tiščáti se (-ím se) imperf. refl.

1. accalcarsi, serrarsi addosso

2. stare, essere vicino, essere accanto:
tiščati se doma starsene, rimanere a casa
tiščati se skupaj stare curvo, accovacciato

Topf, der, (-/e/s, Töpfe) lonec; (Nachttopf) kahla, kahlica; alles in einen Topf werfen dajati v isti lonec, Geld: v skupni lonec; figurativ metati vse v isti koš; wie Topf und Deckel zusammenpassen odlično se ujemati; seine Nase in alle Töpfe stecken vtakniti nos v vsako reč; jemandem in die Töpfe gucken gledati (komu) v lonec/pisker