Franja

ungedient ki ni služil vojaškega roka

whip hand [wíphænd] samostalnik
jahačeva (kočijaževa) desna roka (ki drži bič)
figurativno oblast

to have the whip hand of imeti oblast nad

Zivildienst, der, civilno služenja vojaškega roka

Zurückstellung, die, vom Wehrdienst: odložitev služenja vojaškega roka

бессрочный brez roka, na nedoločen čas; neomejen

отсрочка f odlog, odgoditev, podaljšanje roka

проерочка f zamuda roka, prekoračenje roka, zapadlost (legitimacije, menice)

пятерня f (vulg.) roka s petimi prsti;
всей пятерней s celo roko

ручища f velika roka

— Posebni izrazi: ante rem L. preden se je začel boj, a. lucem C. preden se je zdanilo, pred svitom, a. noctem Ci. še za dne, a. annum Col., Plin. iun. leto prej, a. annum Troianae cladis Iust. leto pred..., tako tudi: ante quadriennium T. štiri leta (po)prej, a. aliquot dies N. nekoliko dni prej; ante tempus
a) prezgodaj, predčasno: a. tempus excitatis suis L.
b) pred zakonito določenim časom: factus est consul bis, primum a. tempus, iterum... suo tempore Ci., ante tempus comitiorum causā revocati sunt L., magistratūs... a. tempus... cepit Suet.; toda: quod ante id tempus accidit nulli C. ali qui honos huic uni ante id tempus contigit N. ali ante hoc T. pred tem časom, doslej, do zdaj, quod ante tempus (= ante quod tempus) efficiat, constituit C. doklej; pesn. ante diem
a) prezgodaj, predčasno: Caesaribus virtus contigit a. diem O., tener a. diem vultu gressuque superbo vicerat aequales Stat., toda: ante hunc diem numquam Pl., Ter. do zdaj nikoli, ante eam diem invictus fuerat Cu. do takrat, ante certam diem decedere C. pred iztekom roka, ob roku, ante quem diem iturus sit C. ob katerem roku.
b) prezgodaj = pred časom, določenim od usode (o prezgodnji smrti): V. (Aen. IV, 697), filius a. diem patrios inquirit in annos O., hic dolor a. diem Pandiona misit ad umbras O. — Nam. die octavo ante Kalendas Decembres (skrajšano octavo Kalendas Decembres = VIII. KAL. DEC.) se je običajno govorilo in pisalo: ante diem octavum Kalendas Decembres (A. D. VIII. KAL. DEC.) Ci. = dne 24. novembra; tako tudi: ante diem quartum Idus Martias (A. D. IV. ID. MART.) Ci. = dne 12. marca. Izraz ante diem se šteje za eno besedo (ὑφ' ἕν = antediem) in se veže tudi s predlogoma in, ex: dixi ego idem in senatu caedem te optimatium contulisse in ante diem quintum Kalendas Novembres Ci. na 28. dan oktobra, comitia in ante diem tertium Nonas Sextiles... edixit L. na 3. dan avgusta, supplicatio... indicta est ex ante diem quintum Idus Octobres L. začenši od 11. dne oktobra. — Nam. tribus annis ante, quam... ali tribus ante annis, quam... „tri leta prej, kakor...“, se reče tudi ante tertium annum, quam... ali tertium ante annum, quam..., poklas. ante tres annos, quam.

Opomba: Vulg. z abl.: anteoculisomnium It.

Ablauf, der, (-s, Abläufe)

1. potek (tudi Physik)

2. einer Zeit: potek, pretek; nach Ablauf einer Frist po preteku roka

3. ([Abfluß] Abfluss) odtok, odtočna odprtina

4. Sport start

assassin, e [asasɛ̃, in] adjectif, poétique morilski, morilen, ubijalen; masculin morilec, ubijalec

main féminin assassine morilska roka
œillade féminin assassine izzivalen, koketen pogled
à l'assassin! primite morilca!
la police recherche, arrête l'assassin policija išče, aretira morilca
ce médecin est un assassin ta zdravnik je (pravi) morilec
les assassins du dimanche nedeljski morilci, t. j. začetniški ali nepremišljeni avtomobilski vozniki, ki povzročajo smrtne nesreče

assassino

A) m

1. morilec:
l'assassino fu condannato all'ergastolo morilec je bil obsojen na dosmrtno ječo

2. pren. zelo slab, nemogoč, kriminalen izvajalec

B) inter. baraba!, podlež!, falot!

C) agg.

1. morilski, zločinski:
mano assassina morilska roka

2. pren. zapeljiv:
occhi assassini zapeljive oči

assequor (adsequor) -sequī -secūtus sum (ad in sequī)

1. dohiteti, dospeti, doiti, doseči koga ali kaj, priti za kom; abs.: nunc sequere, adsequere Pl. ap. Varr., adsequere et retine Ter. poženi se za njo, da jo dohitiš, in Bruttios raptim, ne Gracchus adsequeretur, concessit L., Porcius deinde adsecutus cum levi armatura L., duces... paucos ad requiem dies sumunt, donec aquilae signaque legionum adsequerentur T.; z acc.: si enim es Romae, iam me adsequi non potes Ci. ep., ads. agmen refugientium, vehiculum Darei Cu., Pisonem... apud Coum insulam nuntius adsequitur T.; pren.: nonne modo pueros, modo adulescentes... adsecuta est senectus? Ci.

2. pren.
a) doseči (dosegati) koga ali kaj, izenačiti (izenačevati) se s kom: ita in utroque excellunt, ut nemo adsequi possit Ci., quem si adsequi posset Ci., merita (tua) non adsequar Ci., vim dicendi atque inventionis non assequuntur Q., ingenium alicuius aliqua ex parte ass. Plin. iun.
b) (kaj zaželenega) doseči (dosegati), dobi(va)ti, dokopati se (do) česa: honores gradatim singulos, eosdem honorum gradus, magistratus omnes sine repulsa, nullis comitiis imperium aut potestatem, laudem, immortalitatem Ci., quales viri idem adsequi nequiverint S.; z abl. instrumenti, modi ali s praep. per: quod non poterant vi, fraude adsequi temptant Cu., neque id quibus modis adsequeretur,... quidquam pensi habebat S., istam diem quomodo adsequitur? Ci. kako se drži tistega roka? per quorum sententias... id adsequantur, quod antea ipsi scelere et ferro adsequi consueverant Ci., in iis, per quae nomen est assecutus Q.; s finalnim stavkom: qua in re nihil aliud adsequeris, nisi ut... audacia tua cognoscatur Ci., pretio adsecuti sunt, ne navem darent Ci.; z inf.: Ci. (Pro Roscio Amer. 29, 80).
c) z umom doseči (dosezati), doume(va)ti, razume(va)ti, pojmiti: quod vis divina adsequi non possit, mens humana adepta est Ci.; z abl.: ads. aliquid cogitatione ali suspicione ali coniecturā Ci. domnevati, zavedati se, uganiti, quis tot ludibria fortunae... animo adsequi queat...? Cu.; z odvisnim vprašanjem: quae vestra defensio futura sit, coniecturā adsequi non queo Ci.

bander [bɑ̃de] verbe transitif ob-, pre-, zavezati (s trakom); napeti

les yeux bandés s trakom prevezane, zakrite oči
main féminin bandée obvezana roka
bander un arc napeti lok
bander la jambe, le bras d'un blessé obvezati nogo, roko ranjencu

blank¹ [blæŋk] pridevnik
zastarelo bel; prazen, nepopisan, neizpolnjen; brezizrazen; neriman
vulgarno preklet

blank cartridge slepa patrona
blank despair popoln obup
blank credit kredit brez kritja
point blank naravnost, brez ovinkov
blank form formular, golica
blank verse blankverz
blank space predložek, neizpolnjen prostor
blank side slaba stran
blank silence popolna tišina
vulgarno not a blankety blank thing niti trohica
blank cheque neizpolnjen ček; figurativno prosta roka
to look blank biti videti zbegan
my mind went blank zgubil sem spomin, nisem se mogel spomniti
blank window slepo okno
blank door slepa vrata

bridle [bráidl] samostalnik
uzda
mornarica sidrna veriga
figurativno zavora, zadržek

bridle hand leva roka
to bite on the bridle s težavami se boriti
bridle path jezdna pot
to put a bridle on uzdati, brzdati, zadrževati
to give a horse the bridle, to lay bridle on his neck popustiti konju vajeti, dati polno svobodo

civil|en (-na, -no) zivil; bürgerlich; Zivil- (obleka der Zivilanzug, poroka die Ziviltrauung, zaščita der Zivilschutz/ die Zivilverteidigung, pravo das Zivilrecht, prebivalstvo die Zivilbevölkerung, sodišče das Zivilgericht); Bürger- (iniciativa die Bürgerinitiative)
civilna prisega der Bürgereid
civilo služenje vojaškega roka der Zivildienst
obveznik civilnega služenja der Zivildienstleistende
civilo odgovoren haftpflichtig

cōnstitūtōrius 3 (cōnstitūtum) na dogovoru sloneč, na prevzeto plačevanje kakega dolga nanašajoč se: auctio Paul. (Dig.) pravda zaradi dolga, ki ni bil povrnjen do dogovorjenega roka.

čŕn (-a -o)

A) adj.

1. (ki je barve kot oglje, saje) nero:
črni lasje capelli neri
črn maček gatto nero
črna obleka abito nero
sivkasto, vranje, zamolklo črn nero grigio, nero corvino, nero cupo
črn kot oglje, kot vrag nero come il carbone, come la pece

2. (ki je temne barve) nero, scuro:
črn dim fumo nero
črne oči occhi neri
črni kruh pane nero
črna kava caffè (nero)
črna moka farina scura
črno pivo birra scura
črno vino vino rosso
svetlolasa ali črna bionda o bruna
film. črnobeli film film in bianco e nero
črn od sonca (zagorel) abbronzato
bot. črni ribez ribes nero
bot. črna murva gelso nero
črna redkev rafano nero
pren. garati kot črna živina lavorare come un negro
plačal bo, da bo črn la pagherà cara
nabiti koga, da bo ves črn picchiare qcn. di santa ragione

3. (neprijeten; ki vsebuje zlobo; poudarja pomen samostalnika) nero:
črne misli pensieri neri
črna duša anima nera
črna ovca pecora nera
črna zavist, zloba invidia, cattiveria nera

4. pren. (nepošten, nezakonit) nero:
črna borza borsa nera, mercato nero
črni fondi fondi neri

5. pren. (klerikalen; desničarski; fašističen) nero:
črna aristokracija aristocrazia nera
črna srajca camicia nera
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
publ. črni kontinent il continente nero, l'Africa
pren. prikazovati kaj v črnih barvah descrivere qcs. a tinte cupe
črne bukve libro di magia nera
rel. črna maša messa funebre
črna maša (bogokletni obred) messa nera
publ. črna kronika cronaca nera
metal. črna metalurgija siderurgia
polit. črna roka mano nera
črna smrt peste
rel. črna suknja sottana, veste talare
hist. črna vojska milizia territoriale
publ. črno zlato oro nero
črni premog carbon fossile
črni smodnik polvere nera, da sparo
med. črne koze vaiolo
igre črni Peter uomo nero
astr. črna luknja buco nero
metal. črna pločevina lamiera nera
pog. kaj zapisati s črno kredo, v dimnik porci sopra una croce
črna knjiga libro nero
črna obleka abito scuro
aer. črna skrinjica scatola nera
min. črni jantar giaietto

6. bot.
črna gniloba marciume nero
črna bil morella (Solanum nigra)
črna jelša ontano nero, frangola (Rhamnus frangola)
črna malina rovo (Rubus fruticosus); (sadež) mora
črna meta marrubio (Marrubium vulgare)
črna noga gamba nera; ofiobolosi
črna ogrščica senape nera (Brassica nigra)
črna pegavost antracnosi
črna trobenta trombetta da morto, trombetta dei morti (Craterellus cornucopioides)
črni gaber carpinella (Ostrya carpinifolia)
črni koren scorzonera (Scorzonera humilis)
črni oreh noce nero (Juglans nigra)
črni pikec antracnosi
črni teloh elleboro nero, rosa di Natale (Helleborus niger)
črni topol pioppo nero (Populus nigra)
črni trn susino di macchia, pruno prugnolo (Prunus spinosa)
črni bezeg sambuco (Sambucus nigra)
črni luk moli (Allium nigra)
črni trn pruno, spino d'asino (Eryngium)

7. zool.
črna vdova vedova nera (Latrodectus mactans)
črna žolna picchio nero (Pryocopus martius)
črni medved baribal (Enarctos americanus)
črni ostriž persico reale (Perca fluviatilis)
črna brezpalčarka marimonda (Ateles belzebuth)
črna čigra mignattino (Chlidonias nigra)
črna liska folaga (Fulica atra)
črni lemur mococo (Lemur)
črni žužek calandra del grano (Calandra granaria)
PREGOVORI:
ponoči je vsaka krava črna di notte tutti i gatti sono neri (bigi)

B) črni (-a -o) m, f, n šah.
črni il nero
polit. črni in rdeči i neri e i rossi
kilo črnega un chilo di pane nero
liter črnega un litro di (vino) rosso
človek, žena v črnem uomo, donna in abito nero, abito da lutto
nositi črno portare il lutto, essere in lutto
dokazati črno na belem mostrare, dimostrare nero su bianco
ne dobiti niti toliko, kolikor je za nohtom črnega non prendere niente di niente
delati se črno pred očmi sentirsi mancare
delati na črno fare, svolgere lavoro nero
zidati na črno fare, costruire (la casa) illegalmente, abusivamente, in violazione della legge
ne ziniti ne bele ne črne non aprir bocca, non fiatare, essere muto come una tomba, non sbottonarsi