-
vervēx -ēcis (vulg. tudi verbēx ali berbēx -ēcis in verbīx ali berbīx -īcis), m (beseda je sor. s homersko-jon. εἶρος [iz *ƑέρƑος] volna, ajol. ἔπερος oven, jon. εἴριον, at., ajol. ἔριον volna, at. εὐ-έρης bogat z volno, εὔερος lepovolnat, epsko ἀρήν ovca [prim. πολύ-ρρην Hom. bogat z ovcami], skr. úrā ovca, ura-bhraḥ (= „volnonosec“ =) oven, uraṇaḥ oven, nem. Ware) koštrun, skópec, starejše brav: Pl., Varr., Ci., Ap. idr.; kot psovka za neumnega človeka = tepec, butec, teleban, bukselj: Pl., Sen. ph., Iuv.
-
vīpera -ae, f (etim. nezadostno pojasnjena beseda; po eni razlagi naj bi nastala iz *vīvi-pera, *vīvo-para (vīvus in parĕre) = „žive mladiče rodeča“, po drugi iz indoev. kor. *u̯ei-p- (*u̯ei-bh-), razširjenega iz kor *u̯ei-; viti, vīpera torej „vijoča se“; prim. lat. vibrāre, got. biwaibjan ovi(ja)ti)
1. gad: terrestrium eadem (sc. vipera) sola intra se parit ova … tertia die intra uterum catulos excludit, dein singulis diebus singulos parit Plin.; preg.: in sinu atque in deliciis viperam illam venenatam ac pestiferam habere Ci., viperam sub ala nutricare Petr. imeti kačo v nedrju, rediti kačo pod pazduho, rediti kačo na prsih = rediti koga sebi v pogubo; kot psovka: gad!, kača!: Fl., Iuv.
2. nasploh kača: V., H., O., Pr.
-
βιάζω [act. samo Od. 12, 297; med. fut. βιάσομαι, aor. ἐβιασάμην; pass. fut. βιασθήσομαι, aor. ἐβιάσθην, pf. βεβίασμαι] 1. act. silim, stiskam τινά. 2. med. a) silim, rabim silo, izsilim, prisilim, vrivam se; σφάγια izsilim ugodna znamenja; βιασάμενος ki se komu vsili, vrine, samovoljno, s silo z inf. in acc. c. inf.; b) delam silo, ravnam s kom nasilno (grdo), stiskam, pestim koga, premagam, obvladam, izpodrivam, odganjam s silo πολεμίους; posilim γυναῖκα; prestopim, prelomim νόμους; umorim samega sebe ἐμαυτόν; εἴσω vderem s silo, vrinem se; διὰ τῶν φυλάκων prebijem se, prederem. 3. pass. trpim silo, prisiljen, premagan sem, silijo me, da kaj naredim, odvedejo me s silo; ὄνειδος ὀργῇ βιασθέν v jezi izrečena psovka.
-
βλάσ-φημος 2 [Et. φημί, βλασ- iz μλασ, kor. ml̥s- "laž", sor. z μέλεος, ničeven] ki sramoti, zasramuje, obrekuje, preklinja; ῥῆμα kletvina NT; subst. ὁ obrekovavec, preklinjevavec NT; τὸ psovka, kletvina.
-
ἐλεγχείη, ἡ (ἔλεγχος) ep. sramota, nečast, osramočenje, psovka.
-
κερτόμησις, εως, ἡ ep. poet. κερτομίη, ἡ ep. psovka, zasmeh, zasramovanje, žalitev.
-
κυνά-μυια, ἡ ep. pasja muha (psovka = drzna psica, zalega).
-
κύων [Et. idevr. k'wōn, lat. canis, nem. Hun-d. – gen. κυνός, voc. κύον, dat. pl. κυσί, κύνεσσι]. 1. pes, psica; a) Ἀίδαο Kerber; b) Ἀρίωνος pasja zvezda, Sirij; c) morski pes. 2. a) pošast, zver(ina) (o sfingi), Erinije; b) kot psovka.
-
λάσθη, ἡ (gl. λιλαίομαι) ion. zasmeh(ovanje), roganje, psovka.
-
νεῖκος, ους, τό [Et. kor. neiq, oštevati] ep. poet. ion. 1. prepir, pravda (pred sodiščem), nesloga, razpor, psovka; psovanje. 2. boj, bitka. 3. povod(vzrok) prepira.
-
ὀνείδισμα, ατος, τό, ὀνειδισμός ὁ ὄνειδος ους, τό [Et. nem. Neid] 1. zasramovanje, zaničevanje, ὄνειδος ἔχω zaničujejo me. 2. predmet graje, sramota, madež. 3. sramotenje, graja, obiranje, opravljanje; psovka, oponos, očitek.
-
коричневый cimetove barve, rjav;
рвань коричневая sodrga zanikrna (psovka)
-
сукин psičji;
сукин сын pasji sin (psovka)