Franja

Zadetki iskanja

  • Nūceria -ae, f Nucêrija

    1. mesto v Kampaniji ob Sarnu z vzdevkom Abfaterna (zdaj Nocera); njegovo pristanišče so bili Pompeji: Ci., L., Plin., Sil. Od tod adj. Nūcerīnus 3 nucêrijski: ager L., Plin., episcopus Paul. Nol. (ki meri Nŭcĕrīnus); subst. pl. Nūcerīnī -ōrum, m Nucêrijci, preb. Nucerije: L.

    2. mesto v Umbriji (zdaj Nocera); njegovi preb. Nucerini Favonienses in Camellani: Plin.
  • Nymphaeum2 -ī, n (Νυμφαῖον) Nimfêj, Nimfâj

    1. rt in pristanišče v Iliriji ob makedonski meji severno od Lisa (Lissus): C., L., Lucan., Plin.

    2. trg in vulkanska gora v Iliriji (po drugih Nymphaeus -ī, m): semper ardens Nymphaei crater Plin.

    3. mesto v tavrijskem Hersonezu: Plin.

    4. mesto v Armeniji: Plin.
  • obmorsk|i [ô] (-a, -o) seeseitig, maritim; See- (pristanišče der Seehafen), Küsten- (država der Küstenstaat); Strand- ( rastlinstvo, botanikabor die Strandkiefer, ječmen die Strandgerste, hotel das Strandhotel, promenada die Strandpromenade)
    obmorski kraji množina das Küstenland
  • oc-cupō -āre -āvī -ātum (ob in capere)

    I.

    1. zavze(ma)ti, zasesti (zasedati), vzeti (jemati), osvojiti (osvajati): Iust., Suet. idr., loca superiora, culmina Alpium C., urbem L., qui Thermopylas occuparunt N.; z abl. instrumenti: Anconam cohortibus Cu., curiam armatis hominibus Ci., urbem viribus V. s silo, Italiam praesidiis Ci.; occ.
    a) obda(ja)ti, zastaviti (zastavljati), obložiti (oblagati), obkladati, polniti, napolniti (napolnjevati) s čim: urbem tectis Cu., aedificiis L., polum atrā nube H., aream fundamentis L., caementis mare H., navem frumento Auct. b. Afr.
    b) zavze(ma)ti: urbs oram freti occupat Mel., superna litora Padus occupat Mel.
    c) prije(ma)ti se, lotiti (lotevati) se česa, naložiti (nalagati) se na kaj: crustae occupant intus vasa omnia, in quis aquae fervent Plin.

    2. polastiti (polaščati) se česa, lastiti, prilastiti (prilaščati) si, prisvojiti (prisvajati) si, osvojiti (osvajati), zasesti (zasedati) kaj: tyrannidem Ci., regnum in suā civitate C. ali regnum Romae Ci. nasilno se polastiti kraljeve oblasti, naves C. prevzeti, odvzeti, feram Cu. ujeti, cibum Cu. najti (najdevati), dobi(va)ti; pesn.: Phaëthon currum occupat O. stopi na voz, occupat Aeneas aditum V. steče skozi vhod = vstopi, navis, occupa portum H. glej, da osvojiš pristan = da pripluješ v pristanišče; occ. polastiti (polaščati) se kake osebe, napasti (napadati), naskočiti (naskakovati), prestreči (prestrezati) koga, udariti na koga, po kom: L., O. idr., Lyncea gladio occupat V., vulnere accepto occupatur C. ga ujamejo, venienti Ebuso plagamque ferenti occupat os flammis V. zažene mu goreče poleno (gorečo glávnjo) v obraz, manicis iacentem occupat V. dene v spone, uklene, mors aliquem occupat Ter., Cu. ujame, dobi, preseneti.

    3. metaf.
    a) lotiti (lotevati) se, polastiti (polaščati) se česa, prevze(ma)ti kaj: proximum quodque verbum Q. pobrati, oprijeti se, carnificis manum Cu. posegati v rabljevo opravilo (pravico), o. oculos Sen. ph. prikupiti se očem, aures falsis criminibus Cu. ali fama aures occupat V. (na)polniti (napolnjevati), animos magnitudine rei Ci., validioris gratiam Cu. prikupovati se mogočnejšemu, o. admirationem Sen. ph. izsiliti (izsiljevati), proximos illi tamen occupavit Pallas honores H. prvo častno mesto za njim (je zavzela =) zavzema Palada, caligo occupat rem publicam Ci.; poseb. o čustvih, afektih obiti (obhajati), prevze(ma)ti, popasti (popadati), spreleteti (spreletavati), obvlad(ov)ati, navda(ja)ti s čim: Gell., rabies occupat animum Cu., timor occupat exercitum C., occupati metu Cu., pallor occupat ora, tremor artus V. spreleti, pavor occupat animos L., mentes occupat superstitio Ci.; prim. anteoccupātiō.
    b) opravljati, delo (opravek, posel) da(ja)ti, imeti delo (opravek, posel) s kom, a čim, da(ja)ti komu narediti (delati): Ter., fortium virorum manūs Cu., in mentem venit LXIII annos aeque multa volumina occupasse mihi L., occupat res hominum cogitationes L. daje ljudem dosti misliti, jim dela preglavice; pass. occupatum esse aliquā re imeti delo (opravka, posla) s čim, opravljati kaj, ukvarjati se s čim: N., homines occupatos hac re Pl., occupatus variis cogitationibus iudex Q., in patriā delendā occupatum et esse et fuisse Ci., occupati aliorum rerum curā L. v skrbeh za druge stvari; prim. spodaj occupātus 3; occ. α) (denar) naložiti (nalagati): pecuniam in pecore Col., pecuniam grandi fenore Ci. z visokimi obrestmi, magnae res in vestris vectigalibus exercendis occupatae Ci., o. pecunias apud aliquem Ci. β) occupatum esse in aliquā re biti (za)obsežen (zajet) v čem: res enim sunt parvae, prope in singulis litteris atque interpunctionibus occupatae Ci. γ) ovreti (ovirati): profluvium sanguinis occupat secantes Cu., ministeria aestu occupantur Cu.
    c) pospešiti (pospeševati), (po)hiteti, hitro izvršiti (izvrševati): facinus, transitum Iust., preces Sen. tr., mortem manu Pl.

    II. prehite(va)ti, prestreči (prestrezati), preteči (pretekati) koga (prim. praeoccupō): Pl., solis ortum Cu., Amyntam patefactis insidiis occupavit Cu., (sc. navis) occupat ante egressas rates O., occuparat alter, ne primus forem Ph., Volteium occupat Philippus et salvere iubet prior H., Ahala Sp. Maelium regnum appetentem occupatum interemit Ci.; abs.: albati equo Corace occupavere Plin. so bili daleč spredaj; od tod = prvi kaj storiti: iuvenem occupat Val. Fl. ga prvi nagovori, „num quid vis?“ occupo H. ga prvi nagovorim (vprašam); z inf. = zače(nja)ti: Enn. fr., H., Sil., occupant bellum facere L., occupat in Siciliam transire L., occupabo adire Pl. prvi hočem iti proti njemu. — Od tod adj. pt. pf. occupātus 3 zaseden, zaposlen, opravljajoč kaj, ukvarjajoč se s čim, obložen z delom, ki ima delo (opravek, posel) (naspr. otiosus, vacuus): si occupati civibus profuimus, etiam otiosi prosimus Ci., occupata est Pl. ima opravke, homo occupatus Sen. ph.; oxymoron: ardaliones occupati in otio Ph. zaposleni brezdelneži; occ.: o. in eo, ut bellum duceret N., in metendo occupati C., qui in eo studio occupati sunt Ca. ki se ukvarjajo s tem, o. in apparatu nuptiarum Iust., in aliis rebus Ci., in quo animum debeat habere occupatum Ci. na kar mora paziti (biti pozoren), Semiramis circa cultum capitis sui occupata Val. Max., circa consularia occupatus comitia Sen. ph., inter pectinem speculumque occupati Sen. ph.; z inf.: quamquam negotium est, si quid vis, non sum occupatus umquam amico operam dare Pl. utegnem prijatelju vselej ustreči, imam za prijatelja vedno čas.

    Opomba: Star. cj. pf. occupassis -it itd.: Pl.
  • ōs, ōris, n (indoev. *ōu̯s- >*ōu̯st-, *əu̯st; prim. skr. āsyám usta, jon. παρήϊον = at. παρηιά = lezboško παραύα lice (= „kar je pri (ob) ustih“), lat. ōrā, cōram, ōreae (aureae), ōscēdo, ōscitō, ōscillum, ōstium, lit. uostà, úostas ustje reke, zaliv, let. uosts, uõsta pristanišče, zaliv, sl. usta, ustje, ustnica, hr. ústa)

    I.

    1. usta, gobec: Enn. ap. Non., Ca., Lucr., Sen. ph. idr., nihil ex ore eius exit N., animalia cibum oris hiatu capessant Ci.; occ. žrelo, kljun: Plin. idr., ora canum O., ora cornicis O.; od tod ora navium rostrata H. ladijski nosovi (kljuni, rilci). Poseb. usta kot govorilo, govorilni organ: linguae centum oraque centum V., ora mille linguaeque totidem Ap., aperire ora fatis futuris V., uno ore v en glas, soglasno, npr.: consentiunt uno ore omnes Ci., uno ore fremebant V., uno ore omnes omnia bona dicunt Ter., poscebatur ore volgi T. glas ljudstva. Rekla: in ore (sc. hominum) esse Ci., L. ali omnibus in ore esse Ci. ali in ore volgi esse Ci., T. ali in ore hominum agere T. ali ire per ora Sil. ali volitare per ora virum Enn. ap. Ci. biti (vsem) ljudem (vsemu ljudstvu) med zobmi (v zobeh), alicui semper (valde) in ore esse Ci. biti komu vedno (zelo) na jeziku, in ora hominum venire H. ali abire L. ali pervenire in ora vulgi Cat. priti ljudem v zobe (na jezike), veliko se govoriti o kom, aliquem semper in ore habere Ci. na jeziku (v ustih) imeti, in ore atque in linguā habere verba haec Gell. na jeziku in ustih imeti; pren.: ex totius belli ore ac faucibus Ci. iz odprtega žrela cele vojne.

    2. metaf.
    a) ustje, odprtina, luknja, vhod: Pl., Iuv., Col., Q., Sen. tr. idr., in aditu atque ore portūs Ci., o. ulceris V., o. specūs L., Cu., T., fornacis Plin. ustje, lato dedit ore fenestram V. široko odprto luknjo; o rekah izliv, ustje: in ore Tiberis Ostia condita est L.; pesn. (iz)vir, žrelo: Cl., fons Timavi per ora novem it V.
    b) ora leonis Col. poet. bot. odolin.

    3. meton.
    a) jezik, govor(jenje), izreka, izgovor, izgovarjanje, glas, grlo: tanta erat commendatio oris atque orationis N. glasu in govora, faciam uno ore Latinos V. govoriti en (isti) jezik, ora sono discordia V. tuje zveneč jezik, os promptum Q. dober (gladko tekoč, okreten) jezik, os planum, confusum Plin. iun., os (lajava usta, nesramno jezikalo) habeat, linguam (dolg, prešeren, „podmazan“ jezik) Pl.
    b) govorica, narečje: os Latinum Plin. iun., Hispanum Gell.
    c) jezik kot sredstvo poučevanja: philosophorum ingenia Socratico ore defluentia Vell. zgovornosti; pren.: os Pindari Vell. pesniški jezik, petje, ruit profundo Pindarus ore H. globokoumen jezik.

    II.

    1. sinekdoha lice, obličje, obraz: Pl., O., Q., Sen. ph. idr., nihilne te horum ora vultusque moverunt? Ci., in os adversum C. naravnost v obraz, os humerosque deo similis V., ora oculosque in aliquem convertere Ci., alicui os praebere Ter. dati se (pustiti se) komu biti v obraz, os praebere ad contumeliam L. dati se (pustiti se) v obraz zasramovati, aliquem coram in os laudare Ter. v obraz (v oči), tot sese vertit in ora V. v toliko podob; tudi o živalih: O., insignis ore (sc. rex apium) V., ore rubicundo (sc. gallina) Plin.; occ. lice = oči = prisotnost, navzočnost, priča (v zvezah vpričo z gen.): Ter., incedunt per ora vestra magnifici S. pred vašimi očmi, vpričo vas = in ore vestro S. fr., per ora cedere H., ante oculos et ora parentium V., in ore parentum filios iugulare Sen. ph. ali in ore eius iugulari T. ali in ore omnium versari Ci. očitno (javno) se (po)kazati, med ljudmi živeti, quae in ore atque in oculis provinciae gesta sunt Ci. pred obrazom in očmi.

    2. metaf. lice = sprednja stran glave, krinka, maska: Gorgonis os pulcherrimum … revellit atque abstulit Ci., truncis arborum antefixa ora T., ora corticibus sumunt horrenda cavatis V.

    3. meton. lice glede na značaj, (pre)drznost, nesramnost: Pl., Ter., L., Sen. ph., Suet. idr., duri puer oris O. nesramen in drzen, os hominis insignemque impudentiam cognoscite Ci., si Apii os haberem Ci., os Academiae Ci., quod habent os! Ci. kako so predrzni! Ci.

    Opomba: Gen. pl. ōrium redek in poznolat., dat. in abl. pl. ōribus Varr., V. in poznolat.
  • Ōstia -ae, f (Ὠστία; ōstium) Óstija, mesto ob ustju Tibere, pristanišče Rima (še zdaj Ostia): Ci., Varr., L., T., Plin., Mel. idr. — Soobl. Ōstia -ōrum, n Óstija (Óstije): L., Iuv., Aug. Od tod adj. Ōstiēnsis -e óstijski: populus L., incommodum Ci. izguba (rim. ladjevja) pri Ostiji (v vojni z morskimi roparji), provincia Ci., Suet. oskrba rim. mesta z živežem in nadzorstvo nad vodovodi (kvestor, ki je opravljal to službo, je imel svoj sedež v Ostiji), portus Porph., via Hier.
  • ouvert, e [uvɛr, t] adjectif odprt, prost, dostopen; odkritosrčen

    tout grand ouvert na stežaj odprt
    à bras ouverts (figuré) z odprtimi rokami
    à bureau, guichet ouvert (commerce) proti predložitvi
    à circuit ouvert (él) brez toka
    à cœur ouvert odkrito(srčno)
    à livre ouvert (musique) brez priprave (igrati)
    compétition féminin très ouverte (sport) tekma z negotovim izidom
    tenir table ouverte biti gostoljuben
    appétit masculin ouvert dober tek, apetit
    crédit masculin ouvert odprt kredit
    esprit masculin ouvert bistra glava
    lettre féminin ouverte odprto pismo (v časopisu)
    port masculin ouvert svobodno pristanišče
    ville féminin ouverte (militaire) odprto mesto
    ouvert toute l'année odprto vse leto
    avoir l'œil ouvert, l'oreille ouverte imeti odprte oči, odprta ušesa
  • Pagae -ārum, f (Παγαί) Páge, mesto in pristanišče v Megaridi: Plin. Od tod Pagaeī -ōrum, m (Παγαῖοι) Pagájci, preb. Pag: Plin.
  • Phalara -ōrum, n (Φάλαρα) Fálare (Fálara), pristanišče v Tesaliji: L., Plin.
  • Philaenī -ōrum in (gr.) Philaenōn, m (Φίλαινοι) brata Filéna, Kartažana, ki sta se iz ljubezni do domovine dala živa pokopati: S., Mel., Val. Max., Philaenorum (Philaenōn) arae (Φιλαίνων βωμοί): S., Mel., Plin. „Oltar(ja) Filenov“, pristanišče na meji med ozemljema Kartagine in Kirene.
  • Pīraee͡us ali Pīraeĕŭs -eī, acc. -eum in -ĕa (Πειραιεύς), lat. Pīraeus -ī, m Pirêj, rt pri Atenah, na katerem je Temistokles zgradil atensko pristanišče: Pl., Ter., Ci., Cat., N., L., Plin., Vitr., Q., Fl., Iust., Gell. idr. Pristanišče so tvorili trije zatóki (manjši zalivi): Aphrodisium (Ἀφροδίσιον), Zea (Ζέα) in Cantharus (Κάνϑαρος); od tod triplex Piraei portus N., multiplices Piraei portus munitiones Vell.; pesn. obl. pl. n: Piraea tuta O. Od tod adj. Pīraeus 3 pirêjski: Mel., litora O., litus Sil.
  • plúti naviguer, voguer

    pluti pod zastavo (pomorstvo) porter (ali battre) pavillon de, naviguer sous le pavillon de
    pluti v pristanišče toucher un port, faire escale dans un port
    pluti v smeri vetra avoir le vent arrière (ali en poupe)
    pluti proti vetru avoir le vent debout
  • point1 [pɔ́int] samostalnik
    konica, bodica, ost (igle, noža, svinčnika, jezika itd.)
    arhaično bodalo, meč
    tehnično koničasta priprava, dleto, šilo, črtalnik, graverska igla
    lov cilj, postojanka (psov)
    množina udje, okončine (zlasti konjeve), parožki (jelen)
    slovnica pika (tudi full point)
    tisk enota za velikost tiskarskih črk (0,376 mm), izbočena točka v Braillovi pisavi
    matematika točka (point of intersection sečišče)
    decimalna pika; točka na zemljevidu, cesti itd.
    fizika stopinja (temperature na lestvici), stopnja
    geografija rtič
    geografija stran neba (cardinal points glavne strani neba)
    točka, kraj, mesto, cilj, namen (point of destination namembni kraj; ekonomija point of entry vstopno pristanišče)
    trenutek, moment (odločilni, kritični at the point of death umirajoč)
    točka dnevnega reda (to differ on several points ne strinjati se v več točkah)
    poanta, bistvo, odlika, svojstvo; cilj, namen, smisel (there is no point in doing it nima smisla to narediti)
    poudarek (to give point to one's words dati poudarek svojim besedam)
    (karakteristična) poteza, lastnost, odlika (his strong, weak point njegova močna, šibka točka; it has its points ima svoje dobre strani)
    ekonomija točka pri racioniranju ali ocenjevanju blaga
    šport točka (to lose on points izgubiti po točkah, points win zmaga po točkah)
    šivana čipka
    glasba znak za ponovitev, karakteristični motiv, tematičen vstavek
    vojska predstraža, izvidnica
    britanska angleščina kretnica

    ekonomija to be on points biti racioniran (blago)
    to be off points biti v svobodni prodaji
    ekonomija to put on points racionirati
    at all points temeljito, popolnoma, v vseh ozirih
    at the point of na robu, blizu
    at the point of the pistol z namerjeno pištolo
    at the point of the sword z grožnjo, nasilno
    at this point v tem hipu, na tem mestu (v govoru itd.)
    to be on the point of pravkar nameravati
    beside (ali off, away from) the point neprimeren, ne na mestu
    to bursting point (sit) da bi počil
    boiling-point vrelišče
    freezing-point ledišče
    melting-point tališče
    to bring to a point dovršiti, končati
    a case in point ustrezen primer
    to carry (ali gain) one's point doseči svoj smoter
    to come (ali get) to the point priti k stvari, priti do odločilnega trenutka
    to give point to s.th. poudariti kaj
    šport to give points to s.o. dati komu prednost v igri, figurativno biti močnejši
    figurativno nine points skoraj vse, 90 procentov
    possession is nine points of the law če kaj imaš, imaš vedno prav
    to dine on potatoes and points jesti samo krompir
    in point ustrezen, umesten
    in point of glede na
    in point of fact pravzaprav, resnično
    point at issue sporna točka
    a point of interest zanimiva podrobnost
    the point of the jaw brada
    a knotty point zamotana stvar
    to keep to the point ostati pri stvari
    to lack point ne biti prepričljiv
    to make a point of vztrajati na čem, poudarjati
    šport to make (ali score) a point doseči točko; dokazati resničnost trditve
    to make s.th. a point of honour smatrati kaj za častno zadevo
    a moot point dvomljiv dokaz
    ameriško point of origin kraj porekla
    not to put too fine a point on it brez ovinkov povedati, ne prikrivati
    to press a point vztrajati pri čem, pritiskati na kaj
    point of no return aeronavtika nevarna cona, figurativno od kjer ni vrnitve
    to see the point razumeti poanto
    to stand upon points paziti na vsako malenkost, biti prenatančen
    to stick to the point ostati pri stvari
    to stretch (ali strain) a point narediti izjemo, pogledati skozi prste
    one's sore point boleča točka
    there is no point in it nima smisla
    to the point stvarno
    up to a point do neke mere
    turning-point preokret
    point of view stališče, mnenje
    that is the point to je vprašanje, to je poglavitna stvar
    parlament point of order dnevni red
  • portare

    A) v. tr. (pres. porto)

    1. nositi, prenašati:
    portare un pacco nositi paket
    portare in seno un fanciullo nositi, biti noseča
    portare qcn. in trionfo nositi na ramenih
    portare in tavola servirati, nositi na mizo
    portare qcn. in palma di mano pren. koga visoko ceniti
    portare qcn. alle stelle pren. koga povzdigovati, kovati v nebo
    portare legna al bosco, acqua al mare, vasi a Samo, nottole ad Atene, cavoli a legnaia pren. vodo nositi v Savo, v morje

    2. prinesti, prinašati (tudi pren.):
    portare qcs. in dono kaj prinesti v dar
    portare aiuto, soccorso (a) pren. pomagati (komu)
    portare guerra (a) pren. voj. napovedati vojno (komu), napasti (koga);
    portare qcs. a conoscenza di qcn. pren. koga seznaniti s čim

    3. pren. predložiti, predlagati; ekst. navesti, navajati:
    portare qcn. come candidato predlagati koga za kandidata
    portare prove navesti dokaze

    4. peljati:
    portare i bambini a spasso peljati otroke na sprehod
    l'autobus porta al centro avtobus pelje v mestno središče

    5. speljati, napeljati:
    hanno portato l'elettricità fino all'ultimo paese elektriko so napeljali do zadnje vasi
    che buon vento ti porta? pren. kaj te je prineslo? odkod pa ti?
    portare l'acqua al proprio mulino pren. speljati vodo na svoj mlin
    portare avanti pren. pospešiti
    portare in alto dvigniti, dvigovati; pren. povzdigniti, povzdigovati
    portare su pren. dvigovati

    6. nositi s seboj; odnesti, odnašati:
    la corrente portava relitti d'ogni genere vodni tok je nosil vse mogoče predmete
    che il diavolo ti porti! naj te vrag vzame!
    portare via odnesti, odnašati; odpeljati:
    l'hanno portato via in manette odpeljali so ga vklenjenega (v lisice)

    7. voziti, voditi:
    portare l'automobile voziti avto
    portare in porto zapluti z ladjo v pristanišče
    portare in porto un affare pren. spraviti posel pod streho

    8. pren. prinesti, prinašati; povzročiti, povzročati:
    portare danno povzročiti škodo
    portare fortuna, disgrazia; pog.
    portare bene, male prinašati srečo, nesrečo
    portare scalogna pog. prinašati nesrečo

    9. nositi (na sebi):
    portare la pelliccia nositi krzno
    portare gli occhiali nositi očala
    portare i calzoni pren. šalj. nositi hlače
    portare i capelli lunghi imeti dolge lase
    portare alta la testa hoditi z dvignjeno glavo
    portare il viso basso hoditi s sklonjeno glavo

    10. pren. gojiti, čutiti:
    portare amicizia (a) biti komu prijatelj
    portare odio (a) sovražiti
    portare in cuore pren. nositi, čutiti v srcu
    portare pazienza potrpeti
    portare rispetto (a) spoštovati

    11. prenašati:
    portare bene, male l'alcol biti dober, slab pivec
    portare bene gli anni dobro se držati za svoja leta

    B) ➞ portarsi v. rifl. (pres. mi porto)

    1. peljati (se), iti:
    portarsi sulla destra peljati v desno

    2. ravnati, obnašati se:
    portarsi da gran signore ravnati kot velik gospod

    3. držati se:
    come ti porti? kako je kaj (zdravje)?
  • priplúti

    priplúti v pristanišče to reach port
    v London priplujejo ladje iz vseh dežel sveta ships from all over the world ply to London
  • príti (prídem) perf. ➞ prihajati

    1. arrivare, venire, giungere; pervenire:
    priti v mesto venire in città
    vlak je prišel pravočasno il treno è arrivato in orario

    2.
    priti ven venire fuori, uscire
    priti peš, z avtom venire a piedi, in automobile
    priti na obisk venire a trovare qcn.
    priti na pomoč venire, correre in aiuto
    priti po slovo prendere commiato, accomiatarsi
    priti na sestanek venire alla riunione, partecipare alla riunione
    priti iz jajca sgusciare, uscire dall'uovo
    priti iz zemlje germogliare, spuntare
    priti v pristanišče venire in porto, approdare
    priti na mizo venire in tavola
    priti bliže avvicinarsi, farsi avanti
    priti po koga venire a prendere qcn.
    priti na vrsto essere di turno, toccare
    priti na misel venire, saltare in mente
    priti na delo andare a lavorare, presentarsi al lavoro
    priti do zaključka pervenire alla conclusione

    3. priti do (nahajati se do kod, segati) arivare a, fino a, raggiungere;
    gozd ponekod pride do doline in certi punti il bosco arriva fino alla valle
    obleka ji pride do kolen l'abito le arriva alle ginocchia

    4. (nastopiti) venire, arrivare;
    solze so ji prišle v oči le vennero le lacrime agli occhi
    prišla je vročina è arrivato il caldo
    prišla je starost in z njo bolezen venne la vecchiaia e con essa gli acciacchi
    spi na postelji ali na tleh, kakor pride dorme nel letto o per terra, come viene

    5. (izraža, da je kaj na določenem mestu) venire, stare, trovarsi:
    kazalo pride na konec knjige l'indice viene alla fine del libro
    izjava bo prišla v zapisnik la dichiarazione verrà messa a verbale
    to pride pod točko dve questo viene al punto due

    6. priti do (postati uspešen v nekem prizadevanju):
    z računanjem priti do pravilnega rezultata ottenere coi calcoli il risultato corretto
    priti do prepričanja convincersi
    priti do spoznanja, do ugotovitve sapere, constatare

    7. pog. priti ob (izgubiti) perdere:
    v vojni je prišel ob nogo durante la guerra perse una gamba

    8. pog. priti na:
    na eno vzgojiteljico pride dvanajst otrok ci sono venti bambini per ogni maestra
    koliko ti pride na uro? quanto prendi, quanto ti viene all'ora?

    9. pog. priti pod:
    naš kraj je prišel pod reško provinco il nostro borgo passò alla provincia di Fiume
    del slovenskega ozemlja je po prvi vojni prišel pod Italijo dopo la I guerra mondiale parte del territorio sloveno passò sotto l'Italia, fu annesso dall'Italia

    10. (začeti obravnavati kaj) venir fuori:
    radi bi se zabavali, ti pa prideš s takimi resnimi stvarmi noi ci vorremmo divertire e tu vieni fuori con queste cose serie
    priti z nekim vprašanjem domandare

    11. pog. (stati, veljati) costare, venire, venire a costare:
    koliko ti pride hrana quanto ti viene a costare il vitto?

    12.
    priti iz mode non essere più di moda; passare, uscire di moda
    priti v nevarnost trovarsi, essere in pericolo
    priti v težaven položaj essere, trovarsi in una situazione difficile, nei guai
    priti do izraza essere evidente, chiaro
    priti k pameti mettere la testa a posto
    priti k zavesti riaversi, riprendere conoscenza
    priti iz rabe essere disusato, non usarsi più
    priti na dražbo essere messo all'incanto
    priti pod vpliv koga cadere sotto l'influsso di qcn.
    priti v poštev esser preso in considerazione
    pog. priti do profesorja, zdravnika diventare professore, dottore
    priti v navado diventare abitudine
    impers. pog. priti slabo sentirsi male
    prišlo mi je slabo mi sono sentito (-a) male
    priti na čisto v čem chiarire, appurare qcs.
    priti na dan uscire, venire stampato, venire alla luce, essere scoperto, venire a sapersi, mostrarsi
    priti na grmado finire sul rogo
    priti na idejo ricordarsi, venire in mente
    priti na jasno mettere in chiaro, chiarire
    priti na jezik dire
    pren. priti na kant, na nič, na boben andare in rovina, in fallimento, cadere in povertà
    priti na konja riuscire, essere a cavallo
    priti na tapeto venire discusso, trattato
    ne priti na pamet, na misel non pensarci affatto, non passare neanche per l'anticamera del cervello
    priti na moje trovarsi nelle mie condizioni, nel mio stato; convenire con me; verificarsi come avevo detto io
    priti na oder essere messo in scena, rappresentato
    priti na beraško palico ridursi sul lastrico
    priti na okus provarci gusto, gustare qcs.
    priti komu na pot intralciare qcn.; mettere i bastoni fra le ruote a qcn.
    pren. priti na pravo pot ritornare sulla retta via
    priti na površje venire a galla, emergere; ekst. affermarsi
    priti na svoj račun trarre vantaggio, essere ricompensato, poter godere di qcs.
    priti na dnevni red essere trattato, esaminato, essere all'ordine del giorno
    priti na koga (posestvo) passare a qcn. (di proprietà)
    priti na slabše scapitarne
    priti na svet venire al mondo, nascere
    priti na uho sentire; ekst. venire a sapere, venire alle orecchie
    priti na zeleno vejo essere a cavallo, navigare a gonfie vele
    priti na vrsto essere la volta, il turno di, toccare a
    priti (čisto) ob pamet sragionare
    priti ob glavo venire ucciso, perdere la vita
    priti pod roko venire a portata di mano, sotto mano
    priti pred oči vedere, venire a portata di mano
    priti pred sodišče essere portato in tribunale
    priti v javnost divenire di dominio pubblico
    priti v konflikt s kom dissentire da qcn.
    priti v leta invecchiare, essere vecchio
    priti v meso in kri diventare abitudine
    priti v (njegovo, njeno) oblast cadere in balia, alla mercè di qcn.
    priti v ospredje divenire attuale, acquistare in attualità
    priti v pregovor divenire proverbiale
    priti v promet essere in vendita, in circolazione
    priti (komu) v roke trovare, prendere; ekst. dipendere da qcn.
    priti v stik vedere, venire a contatto, imparare a conoscere
    priti v zavest diventare coscienti di qcs.
    priti v zobe ljudem essere calunniato
    priti blizu farsi vedere; essere avvicinabile
    priti daleč aver successo, riuscire, farcela
    kam smo prišli! dove siamo andati a finire!
    priti naokrog passare; diffondersi (notizia); pog. venire a trovare
    pog. priti naprej progredire, avanzare, far strada; rimettersi in sesto
    pren. priti naproti venire incontro
    ne priti nikamor non riuscire, non combinare niente
    pog. priti prav servire, venire a proposito
    pog. priti proč crepare
    priti skozi sbarcare il lunario; uscirne con poco danno
    pog. priti skupaj accordarsi; incontrarsi, trovarsi
    priti (kaj) vmes esservi intralci, essere impediti
    pog. priti zraven associarsi, accodarsi; riuscire
    rel. priti v nebesa andare in paradiso
    šport. priti v finale arrivare alle finali
    priti na dan s kočljivimi vprašanji venir fuori con domande imbarazzanti
    priti do sporazuma (sporazumeti se) addivenire ad un accordo
    priti nenadoma, nenadejano sopravvenire, sopraggiungere
    priti z zamudo arrivare in ritardo
    priti zgodaj arrivare di buon'ora, anzi tempo
    jur. priti (kot priča) comparire
    priča ni prišla il teste non è comparso
    priti na cilj giungere al traguardo
    priti na vrh raggiungere la vetta
    priti do globoke spremembe operarsi un radicale cambiamento
    priti k bistvu, jedru venire al dunque, al fatto
    priti do česa venire in possesso di qcs.
    priti do resnice attingere alla verità
    priti na odprto morje guadagnare il mare aperto, essere al largo
    priti do vrhunca culminare
    priti iz pubertete uscire dall'adolescenza
    priti iz zapora uscire di prigione
    priti iz luknje sbucare
    priti izza vogala sbucare da dietro l'angolo
    pren. priti med Scilo in Karibdo essere, trovarsi tra Scilla e Cariddi
    priti na dan trapelare
    priti na misel sovvenire
    priti ob dober glas discreditarsi
    priti ob glas perdere la voce, sfiatarsi
    priti ob voljo svogliarsi
    priti po kaj prelevare
    priti prej anticipare; precorrere
    priti v pravem trenutku andare a fagiolo
    priti v stik contattare
    PREGOVORI:
    kdor prej pride, prej melje chi prima arriva, meglio macina
    nesreča ne pride nikoli sama le disgrazie non vengono mai sole
    čez sedem let vse prav pride impara l'arte e mettila da parte
  • pro-hibeō -ēre -uī -itum (pro in habēre) aliquem (aliquid) ab aliquā re, aliquem aliquā re, aliquid de aliquā re

    1. odvrniti (odvračati), odbi(ja)ti: vim hostium ab oppidis C., praedones procul ab insula Ci. ne pustiti (puščati) jih do otoka, ne dovoliti (dovoljevati) jim dostopa na otok, silva Suebos a Cheruscis prohibet C. loči, prohibere aliquem ab alicuius familiaritate Ci., prohibendo a delictis S., lasciviam a vobis prohibetote L. vzdržujte se prešernosti, di prohibeant a nobis impias mentes Cu., prohibere vim de classe Luc. ap. Non., prohibere naves portu C. braniti ladjam v pristanišče, preprečiti (preprečevati) ladjam dostop v pristanišče, hostes finibus C., hostes fonte C. prestreči sovražnikom pot do studenca, aliquem commeatu Ci. ep. presekati (onemogočiti) komu dovoz, prohibenda est ira in puniendo Ci. izogibati (vzdrževati) se jeze.

    2. preprečiti (preprečevati), (za)prečiti, onemogočiti (onemogočati), ovreti (ovirati), zadrž(ev)ati, (za)braniti (zabranjevati), ne dovoliti (dovoljevati), ne dopustiti (dopuščati): Caesarem C., aedificantes prohibere sunt conati N., loci natura aditum prohibet C., prohibere iniuriam S., motus conatusque alicuius Ci., Alpici transitu prohibere conantur N., exercitum itinere C., hostes rapinis pabulationibusque C., si ab iure gentium sese prohibuerit S. če mu prepreči, da bi se okoristil z mednarodnim pravom; aliquem prohibere aliquid (toda le z neutr. pron.): ut eos id prohiberet L. da bi jim to preprečil (onemogočil); v pass.: verum lege id prohiberi (sc. plebem) contumeliosum plebi est L.; z dat.: adversariis aditum Auct. b. Afr., obsecro, parentes ne meos mihi prohibeas Pl. da mi ne pridržuješ mojih staršev; z gen.: captae prohibere Poenos aquilae Sil.; večidel z inf.: Pl., Ter., Acc. fr., Pac. fr., S., Hirt. idr., aliquem exire domo Ci., Teutonos intra fines suos ingredi C.; z ACI: Gell. idr., num igitur ignobilitas … sapientem beatum esse prohibebit? Ci., ut eos in senatu esse prohibeant C., monet, ut ignes in castris fieri prohibeat C., ut armari civitatem prohibeant L.; z gerundivom in inf.: se ad prohibenda circumdari opera Aequi parabant L. (nam. ad prohibendum, ne opera circumdarentur), nec prohibendos ex privato redimi L.; s finalnim stavkom: potuisti prohibere, ne fieret Ci., ne lustrum perficerent, mors prohibuit P. Furi L.; s quominus in cj.: se quaestorem vi prohibitum esse, quominus e fano Dianae servum suum abduceret Ci., prohibere, quominus in unum coirent L.; s predhodno nikalnico (s quin in cj.): neu quisquam posthac prohibeto adulescentem filium, quin amet et scortum ducat Pl., nec, quin erumperet, prohiberi poterat L.; šele v pozni lat. brez nikalnice: quin erumperet, morte prohibitus T.; occ. (z besedami) preprečiti (preprečevati), (za)braniti (zabranjevati), ne dopustiti (dopuščati), prepoved(ov)ati: Mart. idr., nemo hic prohibet nec vetat Pl., prohibente deo Tib. zoper božjo prepoved, ob prepovedi boga, lex recta imperans prohibensque contraria Ci.; z inf.: tres (sc. cyathos) tangere prohibet H., lex, quae prohibet adulteram sine adultero occidere Q.; vulg.: idcirco prohibuit ei deus de arbore vitae contingere Aug.; v pass. z NCI: affectus movere prohibebatur orator Q. govorniku se je prepovedovalo, govorniku je bilo prepoved(ov)ano; od tod subst. prohibita -ōrum, n prepovedane stvari (reči): prohibitis abstinere Sen. ph.

    3. (o)braniti, (o)čuvati, (za)ščititi, ohraniti (ohranjati), rešiti (reševati) koga pred kom, čim, (ob)varovati koga česa, koga pred kom, čim: virginem ab impetu armatorum Ci., rem publicam a periculo Ci., Trinovantibus ab omni iniuriā prohibitis C., tenuiores iniuriā Ci., Campaniam populationibus L., magnum civium numerum calamitate Ci., uxor prohibita servitio L.; aliquem prohibere aliquid (toda le z neutr. pron.): id te Iuppiter prohibessit (gl. opombo spodaj) Pl., neque me Iuppiter neque dii omnes id prohibebunt, si volent, quin sic faciam, uti constitui Pl.

    Opomba: Star. cj. pf. prohibessis (prohibesseis): Enn. fr., Ca., prohibessit: Pl., prohibessint Lex ap. Ci.; sinkop. obl. probet = prohibet, probeat = prohibeat: Lucr.
  • Pteleon in Pteleum -ī, n (Πτελεόν) Ptéleon (Ptélej)

    1. mesto in pristanišče na zahodni obali Male Azije (zdaj Denizgiren): Plin.

    2. obalno mesto v Bojotiji: Plin.

    3. mestov Ahaji Ftiotidi (zdaj Ftelio): L., Mel., Plin. Soobl. Pteleos -ī, f (Πτελεός): Lucan.
  • punski pridevnik
    v zgodovinskem kontekstu (o Kartažanih) ▸ pun
    punska prestolnica ▸ pun főváros
    punsko pristanišče ▸ pun kikötő
    punska kultura ▸ pun kultúra
  • razkladálen unloading

    razkladálno mesto unloading place
    razkladálna ploščad, razkladálni peron unloading platform
    razkladálne (pristaniške) naprave unloading plant
    razkladálna postaja unloading station
    razkladálno pristanišče port of discharge
    razkladálni stroški unloading charges pl