Franja

per-moveō -ēre -mōvī -mōtum (per in movēre)

1. zelo (močno) (raz)gibati, zelo (močno) (razgiba(va)ti), močno (s)tresti, močno (krepko) pretres(a)ti: terram sarritione Col. obdel(ov)ati, prekopa(va)ti, mare permotum Lucr. razburkano, viharno.

2. metaf.
a) nagniti (nagibati) k čemu, pripraviti (pripravljati) do česa, napotiti (napotováti), napelj(ev)ati, spodbuditi (spodbujati) k čemu, (pri)siliti, usmeriti (usmerjati) k čemu, v kaj, nakloniti (naklanjati) k čemu: animos Ci., conventum Salonis cum neque pollicitationibus neque denuntiatione periculi permovere C., nihil te curulis aedilitas permovit, quominus castissimos ludos omni flagitio pollueres Ci. Večinoma pt. pf. permotus (ki se pogosto sloveni z act.): his rebus p. N., auctoritate Orgetorigis permoti C., studio dominandi p. plebs S., iracundiā, dolore, metu permotus Ci. iz jeze, od žalosti, iz strahu.
b) vzbuditi (vzbujati), razvne(ma)ti, razburiti (razburjati), (raz)dražiti (razdraževati), (vz)dražiti, (raz)srditi, vznemiriti (vznemirjati), duševno (z)ganiti, premakniti (premikati): invidiam, misericordiam, metum et iras T., omnes affectus Q., nec vero miseratione solum mens iudicum permovenda est Ci., plerumque permoveor, num … T. vznemirja me vprašanje, ali … , ne animo permoverentur Ci. da jim ne bi upadel pogum (srčnost), milites gravius permoti C. hudo razjarjeni, zelo razsrjeni, hoc tumultu permoti N. vznemirjeni, osupli, barbari navium figurā permoti C. prevzeti nad … , labore itineris permoveri C. zlovoljen (nejevoljen) biti zaradi težke poti (težavnega pohoda), permotus ad miserationem T., permotus in gaudium T.

per-vincō -ere -vīcī -victum (per in vincere)

1. intr. popolnoma (docela, povsem) (z)moči, zmagati, doseči (dosegati) popolno zmago(slavje): pervicit Cato Ci., amnis transgressu pervicit Vardanes T.

2. trans. premoči, premag(ov)ati, obvlad(ov)ati, prevlad(ov)ati nad kom (čim), upreti (upirati) se komu (čemu): alicuius perfidiā pervinci Pl.; metaf.: illum cupido gloriae flagrantior pervicerat Aur., nam quae pervincere voces evaluere sonum referunt quem nostra theatra? H., mores (svojeglavost) dominae Pr., pavorem Sen. ph.

3. metaf.
a) trudoma nagniti (nagibati), premakniti (premikati), pridobi(va)ti si naklonjenost, nakloniti si, prisiliti koga, izsiliti kaj od koga, pripraviti do česa, (pri)gnati k čemu, do česa, doseči (dosegati) kaj: pervincerat Rodios, ut Romanam societatem retinerent L., pervicerunt quidem remis, ut tenerent terram L., pervicerunt, ut consules dicerent L., illum non verbera, non ignes pervicere, quin obiecta denegaret T., ne utraque pervinceret (da ne bi izsilil obojega) alterum concedere T.; abs.: facito, ut pretio pervincas tuo Pl.
b) neovrgljivo dokaz(ov)ati: id dictis Lucr.

podàdrijeti pòdadrēm (ijek.), podàdrēti pòdadrēm (ek.)
1. izdreti: podadrijeti mač iz korica
2. zbuditi, pripraviti: posao na kom on bješe, bijaše mu podadro zavidost u narodu

prae-sēminō -āre -āvī -ātum (prae in sēmināre)

1. prej vsejati ali vsaditi: vis naturalis et quasi praeseminata Aug., non nati sunt homines tamquam ex draconis dentibus praeseminati Lact.

2. pren.
a) razsejati, raztrositi: quaedam quaestio huius lumina Aug.
b) položiti (polagati), postaviti (postavljati) temelj(e) čemu, pripraviti (pripravljati) kaj: Ambr., Cass., nostri exercitus alacritate formidinem maiora sibi praeseminans Amm.

prae-sternō -ere (prae in sternere) (po)prej nastlati (nastiljati), (po)prej (raz)trositi (raztrošati), (po)prej nasuti (nasipati), metaf. pripraviti (pripravljati): eo praesternebant folia farferi Pl., quae sibi praesternat vivax altaria Phoenix Stat., iubet … sertaque et Elysios animae praesternere flores Stat., illud peto, praesternas, ad quod hortaris Plin. iun., tuis laudibus tuisque virtutibus materiam campumque praesterni Plin. iun.

prae-struō -ere -strūxī -strūctum (prae in strūere)

1. spredaj zgraditi: Col.

2. metaf.: fraus fidem in parvis sibi praestruit L. si vnaprej zagotovi zaupanje, tacitas vindictae iras Cl.; occ. (prej) pripraviti, uravnati, napeljati: illud Plin. iun., cum praestructum consulto esset Suet.

3. spredaj zagraditi, zadelati, zapreti, zamašiti, zajeziti, zagátiti: aditum vasti praestruxerat obice montis O., porta praestructa fonte O.

präparieren preparirati; secirati; figurativ Pisten, einen Menschen: pripraviti

predisponer* (glej poner) pripraviti; napraviti dovzetnega, sprejemljivega; predisponirati

pregătí -ésc vt./vr. pripravljati (se), pripraviti (se)

prelude² [prélju:d]

1. prehodni glagol
začeti z uvodno igro, uvesti, pripraviti
glasba igrati preludij

2. neprehodni glagol
biti uvod (to za)
glasba preludirati

preludere^* v. intr. (pres. preludo)

1.
preludere (a) napovedovati; najaviti, najavljati

2. pripraviti, pripravljati; uvajati (v)

premeditare v. tr. (pres. premēdito) zasnovati; pripraviti, pripravljati; naklepati

prepará prepár vt./vr. pripravljati (se), pripraviti (se)

preparar pripraviti; preparirati

preparar el camino pot utreti
preparar la tierra zemljo obdelati
prepararse pripraviti se, pripravljati se
prepararse a los exámenes pripravljati se za izpite
prepararse contra napraviti varnostne ukrepe proti
tener preparado imeti v pripravljenosti

preparare

A) v. tr. (pres. preparo)

1. pripraviti, pripravljati (tudi ekst.):
preparare il terreno pren. pripravljati teren

2. pren. prinesti, prinašati:
chissà cosa ci preparano gli anni a venire kdove, kaj nam bodo prinesla prihodnja leta

B) ➞ prepararsi v. rifl. (pres. mi preparo) pripraviti, pripravljati se (tudi ekst.)

prepare [pripɛ́ə]

1. prehodni glagol
pripraviti, pripravljati, opremiti, pripraviti (odpravo); koga duševno pripraviti (for na; to do kaj narediti)
izdelati, zasnovati (načrt), sestaviti (spis)
kemija, tehnično preparirati

2. neprehodni glagol
pripraviti se (for)

to prepare o.s. to do s.th. pripraviti se kaj narediti

préparer [-re] verbe transitif pripraviti, pripravljati

se préparer pripraviti se
préparer le déjeuner pripraviti kosilo
préparer un examen pripravljati se za izpit
préparer un élève à un examen pripravljati učenca za izpit
préparer quelqu'un à une mauvaise nouvelle pripraviti koga na slabo novico
préparer les voies (figuré) utreti poti
se préparer au combat, pour le bal, pour un voyage pripraviti se za boj, za ples, za potovanje

preparírati -pàrīrām, prepàrisati -išēm (lat. praeparare) preparirati, pripraviti (za šolo): preparirati grčki tekst za čas grčkog jezika; preparirati životinjsko tijelo da se zaštiti od raspadanja

prèpraviti -īm
1. pripraviti: prepraviti se za put
2. predelati: daću prepraviti ovaj kaput

prevenir* (glej venir) preprečiti, odvrniti; prehiteti; izogniti se; opozoriti, posvariti; pripraviti, opremiti; domnevati, predvideti; obvarovati, ščititi; predpisati, določiti; vplivati na; opaziti; nenadoma napasti

prevenir los deseos ustreči željam
prevenir (un peligro) preprečiti nevarnost
para prevenir equivocaciones da se izognemo nesporazumom
prevenirse pripraviti se, opremiti se; paziti se
prevenirse contra el (ali al) peligro zavarovati se zoper nevarnost
prevenirse de (ali con) provisiones založiti se z živežem
prevenirse de algn en la oración koga se spomniti v molitvi