Franja

squeeze² [skwi:z] prehodni glagol
stisniti, stiskati
pogovorno stisniti k sebi; stlačiti, (z)mečkati, ožemati, ožeti, iztisniti (out of, from iz)
izcediti (sok), izžeti; vtisniti, vriniti, natlačiti (into v)
napolniti; izriniti (out of iz)
napraviti odtis (kovanca itd.) (v vosek itd.)
figurativno mučiti, tlačiti; izsiljevati (kaj od koga), iztisniti, izvleči (denar itd.) (out of, from iz)
neprehodni glagol
stiskati, mečkati, tlačiti (into v, through skozi)
gnesti se, prerivati se, vriniti se, riniti se (into v)
pustiti se izsiljevati

squeezeed lemon (orange) izžeta limona (oranža), figurativno oseba, od katere ne moremo ničesar več pričakovati
to squeeze juice from an orange iztisniti sok iz oranže
to squeeze the juice of s.o. figurativno izkoriščati, opehariti koga
to squeeze s.o.'s hand stisniti komu roko v znak naklonjenosti, sožalja itd.
to squeeze one's way riniti se, prerivati se, gnesti se (through skozi)
we were terribly squeezed in the bus bili smo strašno natlačeni v avtobusu
to squeeze o.s. into the bus zriniti, stlačiti se v avtobus
to squeeze a tear figurativno iztisniti solzo, potočiti par krokodilovih solz

suppose [səpóuz] prehodni glagol
domnevati; dopustiti, sprejeti kot možno; smatrati, predpostavljati; imeti kot predpogoj (kaj)
neprehodni glagol
misliti, domnevati

always supposing s pogojem, da...
I suppose so verjetno, menda, tako mislim
Is he at home? -- I suppose so. Je on doma? -- Mislim, da je. Verjetno. Menda.
I suppose you've heard it menda (verjetno) ste to slišali
it is not to be supposed that... ni misliti, da...
I don't suppose he will come mislim, da ne bo prišel
you will come, I suppose? mislim (upam), da boste prišli?
suppose it rains vzemimo (recimo), da dežuje (bi deževalo)
suppose we went for a walk? kaj ko bi šli na sprehod?
suppose you meet me at 5 o'clock predlagam, da se dobiva ob petih
he is supposeed to be able to do it od njega se pričakuje, da bo mogel to napraviti
he was supposed to be dead mislili so (zanj), da je mrtev
you are not supposed to know everything ni ti treba vsega vedeti
why, that was to be supposed no, to se je moglo pričakovati
I suppose him to be an artist domnevam, da je umetnik; imam ga za umetnika
let us suppose that to be true domnevajmo (vzemimo, recimo), da je to res
his style of living supposes a big fortune njegov način življenja predpostavlja (da misliti na) veliko premoženje

Vaterfreuden: Vaterfreuden entgegensehen pričakovati otroka

ver* videti, pogledati, pregledati, preiskati; zaznati, spoznati, opaziti; obiskati; pravo obravnavati

ver una causa obravnavati pravdo
ver las estrellas (pop) vse zvezde videti (od bolečine)
no lo veré yo en mi vida tega ne bom več doživel
lo creo como si lo viera (fig) to verjamem na besedo
hacer ver, dar a ver dati videti, pokazati
ver venir videti prihajati, pričakovati kaj; paziti na, na preži biti
verlas venir kartati
¡te veo (ver)! že vem, kam meriš! sem te že spregledal!
tener que ver con imeti zvezo (posla) z
no tiene nada que ver (con ello) to nima s tem nobene zveze! nič za to!
modo de ver stališče, vidik; pojmovanje
¡a ver! da vidimo! pokazati, prosim!; no, česa ne poveste!
allá veremos bomo že videli
¡ya (lo) veremos! bomo videli! počakajmo! ne mudi se toliko!
sería de ver que bilo bi zanimivo, če
bien se echa de ver que takoj se vidi, da
está por ver je še dvomljivo
¡hay que ver! to je komaj verjetno! čujte, čujte!
¡pues tendría que ver! tega bi se še manjkalo!
sin más ver brez podrobnejše preiskave
verse videti se, po-, pri-kazati se; nahajati se; obiskovati se
me veo obligado a ne morem si kaj, da ne bi ..., prisiljen sem
siento verme en el caso de... žal sem prisiljen ...
siempre se le ve a V. con gusto Vi ste vedno dobrodošli
me veo negro para conseguirlo (fig) to bo trd oreh zame!
¡ya se ve! seveda! vsekakor!
verse pobre reven biti, (nenadoma) obubožati
verse con sniti se s kom, pogovoriti se z; biti v posesti česa
te vas a ver con él lahko boš govoril z njim
va a vérselas sólo con él sam bo z njim opravil
¡habráse visto! je to verjetno! nezaslišano!
véase (más) abajo glej spodaj

veseli|ti se (-m se) razveseliti se sich freuen (česa über), seine Freude haben an, Vergnügen finden an; (z veseljem pričakovati)
veseliti se na sich freuen auf
na vso moč se veseliti sich diebisch freuen
veseliti se skupaj z nekom an (jemandes) Freude teilnehmen/teilhaben, seine Freude teilen mit
glasno se veseliti frohlocken (tudi biblično), jubeln
veseli me es freut mich, es ist mir ein Vergnügen …

veselj|e¹ [ê] srednji spol (-a …)

1. (radost) die Freude (ob snidenju Wiedersehensfreude)
veliko veselje das Entzücken, die Entzückung
veselje in žalost Lust und Leid, Freud und Leid
na moje veliko veselje zu meiner großen Freude, zu meiner Entzückung
od veselja vor Freude
jokati od veselja Freudentränen vergießen
kriki veselja das Freudengeschrei, der Jubel
vzklikniti od veselja einen Freudenschrei ausstoßen
poskočiti od veselja einen Freudensprung machen
prekipevati od veselja sprühen vor Freude
sijoč od veselja freudenstrahlend
skakati od veselja Freudensprünge machen

2. (zabava) das Vergnügen, der Spaß

3. (zadovoljstvo) das Vergnügen (tudi v vljudnostnih frazah)
z veseljem mit Freude, mit Vergnügen, gerne
z veseljem pričakovati sich freuen auf
|
imeti veselje z seine Freude/seinen Spaß/sein Vergnügen haben mit
ni nobeno veselj (das ist) kein reines Vergnügen
pokvariti veselje komu (jemandem) die Suppe versalzen, den Spaß verderben
iz čistega veselja aus reinem Vergnügen
biti v veselje komu (jemandem) Spaß machen, seine Freude haben an (ich habe meine Freude …)
vsako tele ima svoje veselje jedes Tierchen hat sein Pläsierchen

vročično fieberhaft
vročično pričakovati (močno si želeti) fiebern (nach etwas)

way¹ [wéi] samostalnik
pot, cesta, steza; proga; prehod; stran, smer
navtika kurz

way in vhod
way out izhod; prehojena pot; pot ali oddaljenost, ki jo je treba prehoditi; dalja, del poti ali potovanja; prosta pot, prostor; figurativno priložnost, prilika, možnost, izhod; napredovanje, napredek, razvoj; pogovorno okolica, stran; figurativno pot, način, sredstvo, postopek, metoda; navada, lastnost, običaj; poklic, stroka, področje dejavnosti; (zdravstveno) stanje, položaj; ozir, pogled, zveza, razmerje, stopnja; navtika, množina grede za spuščanje ladje v vodo, sanke
a long (ali a great) way off (ali from here) daleč stran od tu
any way vsekakor, v vsakem primeru
by way of na poti čez; z namenom, da; zato, da; s pomočjo; zaradi
by the way mimogrede, spotoma, na poti; sicer; slučajno
by way of compliment kot kompliment
in a way nekako, na neki način, ne popolnoma
in every way v vsakem pogledu (oziru)
in many ways v mnogih ozirih (pogledih)
in more ways than one v več kot enem oziru (pogledu)
in a polite (friendly) way vljudno (prijazno)
in a small way skromno, brez pretenzij, ponižno
not by a long way še dolgo ne
in some (ali several) ways v marsikakem pogledu (oziru)
one way or another tako ali tako, kakorkoli, nekako
over the way na drugi strani (poti), čez cesto
on one's way to na poti k
no way nikakor ne
some way or other na ta ali na oni način
the other way round v obratni smeri, narobe, (ravno) obratno
under way navtika na poti, na vožnji
well on one's way v polnem teku
ways and means pot in način (zlasti kako priti do denarja)
Ways and Means parlamentarna budžetna komisija
the way of the world tok, način življenja, ukoreninjen običaj
the way of the cross religija križev pot
no way inferior nikakor ne slabši, neznatnejši
the good old ways dobri, stari običaji
high way glavna cesta, državna cesta; figurativno običajni način delovanja
Milky Way rimska cesta (na nebu)
lion in the way zapreka, motnja (zlasti namišljena, fiktivna)
permanent way železnica tir, tračnice
permanent-way man železnica progovni delavec
nothing out of the way nič posebnega (nenavadnega, izrednega)
somewhere London way nekje v okolici Londona
right of way pravica prehoda (čez tuje zemljišče)
this way please! semkaj, za menoj, prosim!
this is not in my way to ni moja stroka, s tem se ne bavim
to ask the (ali one's) way vprašati za pot
to be in a bad way biti v slabem položaju
to be in the family way biti noseča, pričakovati otroka
to be by way of being angry skoraj pobesneti
to be in s.o.'s way biti komu napoti, motiti koga
to be under way biti na poti
the conference was already under way konferenca je bila že v teku
to be on the way biti na poti, približevati se
to be in a way pogovorno biti vznemirjen, razburjen
it is not his way to ni njegova navada
the furthest way about is the nearest way home najkrajša pot ni vedno najhitrejša
to clear the way umakniti se s poti, dati prost prehod
to come by way of Paris priti prek Pariza
to come (ali to fall) in s.o.'s way srečati koga, naleteti na koga
to gather way povečati hitrost
to find one's way znajti se
to get in the way biti napoti, zapreti pot, ovirati
to get in the way of s.th. razumeti kaj
to get out of the way iti s poti, umakniti se (s poti)
to give way umakniti se, odmakniti se, izogniti se; popuščati, popustiti
to force one's way izsiliti, utreti si pot
to go a long way iti daleč
to go one's way oditi, iti po svoji poti
to go (ali to take) one's own way iti svojo pot; ravnati, narediti neodvisno od nasvetov drugih
to go the way of all the earth (of all flesh, of nature) figurativno umreti
to have it both ways po potrebi si izbrati
you can't have it both ways ne moreš imeti obojega; figurativno ne more biti volk sit in koza cela
to have one's own way delati po svoji glavi; doseči to, kar želimo
if I had my (own) way če bi šlo po mojem
to live in a great (small) way razkošno (skromno) živeti
to look the other way stran gledati
to look s.o.'s way gledati proti komu
to lose way izgubiti, zmanjšati hitrost
to lose one's way zaiti, izgubiti se
to make way napredovati; figurativno prodreti, uspeti
to make one's own way iti po svoji poti, oditi
to make the best of one's way iti čim hitreje, pohiteti
to pave the way for utreti pot za
to put o.s. out of the way truditi se, da(ja)ti si truda
to put s.o. out of the way spraviti koga s poti, tajno ubiti koga
to see a way out videti pot (izhod, neko možnost)
to stand in the way of s.o. ovirati koga, zastaviti komu pot
to twist one's way through zvijati se (kot kača) skozi
to work one's way študirati, preživljati se z delom
where there's a will there's a way hoteti je moči

zahteva|ti [é] (-m) (etwas) fordern, samo oseba: verlangen (dodatno/naknadno nachfordern, nazaj zurückfordern, zurückverlangen, wiederfordern), eine Forderung stellen; dokumente, spise ipd.: anfordern
zahtevati od koga (jemandem etwas) abfordern, abverlangen, (etwas) fordern von, (pričakovati) an (jemanden) Ansprüche stellen
zahtevati preveč od koga pri delu, učenju: (jemanden) überfordern, glede pozornosti ipd.: (jemandem) [zuviel] zu viel zumuten
s pisno prošnjo: beantragen, einen Antrag stellen auf; kot svojo pravico: Anspruch erheben auf
zahtevati od koga
naj: položi račune Rechenschaft verlangen (von)
… se brzda (jemanden) in die Schranken weisen/verweisen
zahtevati potrdilo sich (etwas) schriftlich geben lassen
zahtevati svojo pravico sein Recht fordern
imeti občutek, da se od preveč zahteva sich überfordert fühlen
kar zahteva potrpljenje igra: das Geduldsspiel, delo: die Geduldsarbeit
kot zahteva dolžnost pflichtmäßig, pflichtgemäß
kot zahteva zakon gesetzgemäß, gesetzmäßig

zu³ pred nedoločniki se ne prevaja; pred deležniki: ki ga je treba/mogoče (der zu erwartende ... ki ga je mogoče pričakovati)

žel|eti [é] (-im)

1. komu kaj wünschen (na skrivaj heimlich wünschen, od srca vom Herzen wünschen, vse dobro alles Gute wünschen, srečo Glück wunschen)
želeti dobro komu es gut meinen mit (jemandem)
želeti zlo/slabo komu (jemandem) [übelwollen] übel wollen
želeti vse najslabše/naj ga hudič vzame (jemandem) die Pest an den Hals wünschen
želti komu, da bi ga hudič pobral (jemanden) ins Pfefferland wünschen

2. (voščiti) wünschen (vse najboljše alles Gute wünschen, srečo Glück wünschen), herabwünschen auf
želeti prijeten večer einen schönen Abend wünschen
pri pozdravih: želeti dober večer/lahko noč/dobro jutro/dober dan guten Abend/gute Nacht/guten Morgen/guten Tag wünschen
želeti prijeten počitek/dober tek/ hitro okrevanje/prijetno potovanje angenehme Ruhe/guten Appetit/gute Besserung/eine gute Reise wünschen

3. (pričakovati) wünschen (garancije gewisse Garantien, da se držimo predpisov [daß] dass man sich an die Vorschriften hält)
nekdo želi govoriti z vami es wünscht Sie jemand zu sprechen
če/kot želite wie Sie wünschen
kaj želite was wünschen Sie, v gostinskem lokalu: was darf es sein

4. (biti voljan) -willig sein (izseliti se auswanderungswillig, ločiti se scheidungswillig)

ἀπο-λείπω (tudi v tmezi) I. act. 1. trans. a) puščam (za seboj), ne použijem, zapuščam (prazen prostor), ὡς πλέθρον v razdalji približno enega pletra; b) puščam na cedilu, opuščam, izgubljam βίον, ἀπολέλοιπέ με ἤδη βίοτος ἀνέλπιστος pustilo me je brez upanja. 2. intr. a) neham biti, manjkam, nimam, ὁ Νεῖλος … ἀπολείπων τὸ ῥέεθρον pojemajoč, τὶς ἀπολείπει τι τῆς ἀρετῆς treba mu je še vrline; b) zaostajam; pri števnikih in izrazih mere: malo manjka, da ne, malodane; ὀλίγου ἀπέλιπον ἐς Ἀθήνας ἀφικέσθαι malo je manjkalo, da nisem prišel, skoraj bi bil prišel v Atene; μικρὸν ἀπέλιπον διακόσιαι γενέσθαι bilo jih je malodane 200; ἀπὸ τεσσέρων πήχεων ἀπολείπουσα τρεῖς δακτύλους imelo je tri palce manj kot štiri vatle; c) odhajam, zapuščam (mesto, vojsko), ὅθεν ἀπέλιπες kjer si v govoru prenehal. II. pass. 1. zaostajam za kom τινός. 2. odstranjujem se, zapuščam koga, zgrešim kaj, zaidem od ἀληθείης, oropam se česa, ne dosežem česa, οὐκ ἀπολείπομαι zvesto se držim česa; NT ἀπολείπεταί τινας εἰσελθεῖν določeno je, pričakovati je da, ἀπολείπεται σαββατισμός prihranjen je dan počitka.

εἰκός, ότος, τό od ἔοικα, ion. οἰκός 1. kar je podobno, verjetno, verodostojno, naravno. 2. kar je pametno, spodobno, prikladno, umestno, upravičeno, pravično, εἰκότα λέγω govorim stvari primerno. – kot adi. εἰκός (ἐστι) naravno, verjetno, prikladno, umestno, prav, pravično, upravičeno je, spodobi se, s ὅπερ, οἷον, ὥσπερ, ὡς εἰκός ἐστιν; οὐκ εἰκός ἐστιν, μὴ οὐ ni pravično, da ne bi; ὡς τὸ εἰκός, kakor se spodobi, kakor je bilo pričakovati, κατὰ τὸ εἰκός bržkone, po vsej priliki; ἐκ τοῦ εἰκότος po pravici, kakor je prav, παρὰ τὸ εἰκός črez mero, nenavadno; εἰκός γοῦν seveda, razume se.

ἐπί-δοξος 2 (δόξα) od kogar se kaj pričakuje, z inf. ali pt. se prevaja z: bržkone, podoba je, da; bržčas, πολλοὶ ἐπίδοξοι τωὐτὸ τοῦτο πείσεσθαι pričakovati je, da bodo mnogi isto trpeli, τάδε ἐπίδοξα γενέσθαι pričakovati je, da se to zgodi.

παρά, ep. παραί, ep. poet. πάρ [Et. idevr. pr̥, lat. por-, n. pr. portendo] I. adv. poleg, ob strani, zraven, mimo. II. praep. pri, poleg, zraven 1. z gen. a) o prostoru: iz bližine kake osebe (kraja), od (koga sem), posebno pri glagolih premikanja ἔρχομαι, εἶμι, ἥκω, πλέω παρά τινος, nadalje pri glagolih φέρω, ἀγγέλλω itd.; ὁ παρ' ὑμῶν ἁρμοστής od vas postavljeni namestnik, οἱ παρὰ Νικίου od N. poslani poslanci, οἱ παρὰ βασιλέως ἄγγελοι kraljevi poslanci, δαπανήσασα τὰ παρ' αὐτῆς potrošila je vse svoje imetje NT, οἱ παρ' αὐτοῦ njegovi sorodniki, rojaki NT, παρ' ἐμαυτοῦ δίδωμι dajem iz lastnega (premoženja); ἐρυσσάμενος φάσγανον παρὰ μηροῦ od boka, παρ' ἀσπίδος ἐξεφαάνθη izpod ščita, τὰ παρ' ἐμοῦ moje mnenje, νόμον θὲς παρ' ἐμοῦ po mojem nasvetu; b) pren. naznanja početnika in izvir kake stvari: α.) pri glagolih: αἰτέομαι, λαμβάνω, δέχομαι, μανθάνω, ἀντιάζω itd. παρά τινος; γίγνομαι παρά τινος izhajam iz česa, παρ' ἐμαυτοῦ ἐννενόηκα iz lastne moči, δεῖ ὑπάρξαι παρ' ὑμῶν z vaše strani; λέγω παρά τινος govorim v čigavem imenu; β.) pri pass. παρά θεῶν δίδοταί τι od bogov se kaj podeli, ὁμολογεῖται παρὰ πάντων vsi soglašajo, τὰ παρὰ σοῦ λεγόμενα tvoje besede; γ.) pri subst. τὰ παρὰ τῶν θεῶν božje zapovedi, τὰ παρὰ Κύρου Kirova naročila, ὁ παρ' ἐμοῦ λόγος moja izjava; τὸ παρ' ἐμοῦ ἀδίκημα od mene storjena krivica; c) poet. ob, pri (= παρά z dat.) παρ' ὑγρῶν ῥεέθρων, παρ' κυανέων πελαγέων. 2. z dat. pri (zlasti pri osebah), poleg, zraven, ob, blizu, οἱ παρ' ἐμοί moji ljudje, τὰ παρ' ἐμοί moj položaj, moje razmere, παρ' ἑαυτῷ doma v svoji hiši, παρ' ἐμαυτῷ γίγνομαι zavem se, pridem k zavesti, okrevam, καταλύω παρά τινι (Tuk. παρά τινα) ostanem (pomudim) se pri kom, οἱ παρ' ἡμῖν ἄνθρωποι tukajšnji ljudje, οἱ παρ' ἑκάστοις προδόται izdajalci v posameznih državah, ἡ παρά τινι δύναμις čete, ki jih ima kdo pri sebi, κρύπτω κακὸν παρ' ὑμῖν prikrijem vam; pos. παρ' ἐμοί, παρ' ἡμῖν po mojem (našem) mnenju, παρὰ Δαρείῳ κριτῇ po Darejevi sodbi, τοὺς παρὰ σφίσι αὐτοῖσι δοκέοντας ὀλβίους εἶναι ki se sami smatrajo za srečne, ὁ παρ' αὑτῷ βίοτος lastno življenje. 3. z acc. a) kraj.: α.) pri glagolih dotikanja (zadenem, ranim): na, ob οὖτα παρ' ὀμφαλόν, βάλε παρ' ὦμον, δησάμενος τελαμῶνι παρὰ σφυρόν; β.) pri glagolih premikanja: tja do, k εἶμι παρ' Ἥφαιστον, φοιτάω παρὰ τὸν Σωκράτη, πέμπω πρέσβεις παρὰ τινα, εἶμι παρὰ νῆας, ἤγαγον παρὰ Κῦρον; γ.) izraža premikanje (razprostiranje) ob čem: ob, poleg, blizu, kraj βῆ δ' ἀκέων παρὰ θῖνα θαλάσσης, Μηλίδα παρ' λίμναν, παρὰ πᾶσαν φιλίαν(sc. γῆν) κομισθήσεται; δ.) mimo (česa) παρὰ τὴν Βαβυλῶνα πάρειμι, παρὰ πόλιν ἄγω, παρὰ σκοπιὴν ἐσσεύοντο; ε.) pri glagolih mirovanja: ob, pri, blizu, k ὁ παρὰ τὸν Ἀχέροντα θεὸς ἀνάσσων; Ἀσία, ἣ παρ' ἁλμυρὰν ἅλα κεῖται, παρὰ τὴν ὁδὸν κρήνη ἦν, παρὰ πόδα takoj; slično ἧσο παρ' αὐτόν usedi se k njemu, ἕζοντο παρ' Ἀτρείδην, λεξάσθων παρὰ τάφρον; b) čas: za, ob, skozi (celo življenje) παρ' ὅλον τὸν βίον, παρὰ πότον med pijačo, παρ' ἦμαρ (ἡμέραν) vsak dan, dan na dan, παρὰ τὴν ζόην v teku življenja, παρὰ πάντα τὸν χρόνον ves ta čas, παρὰ τὸν καιρόν ob svojem (ugodnem) času, παρὰ τὰς μάχας v bitkah, παρ' αὐτὰ τἀδικήματα takoj, ko se je krivica storila, παρὰ τὴν ἐκείνου ἀρχήν za njegove vlade; c) pren. α.) mimo česa, črez kaj, proti, παρὰ δύναμιν črez svoje moči, παρὰ δίκην proti pravici, παρὰ μοῖραν proti usodi, παρὰ τοὺς νόμους proti zakonom, παρὰ τὸ εἰωθός proti navadi, παρὰ γνώμην proti pričakovanju, παρὰ δόξαν drugače nego se je mislilo, παρὰ τὸ βέλτιστον proti dolžnosti, παρὰ τὸ δοκοῦν ἡμῖν proti naši volji, παρὰ τὴν ἀξίαν nezasluženo, brez lastne krivde; β.) v primeri z, pred, nad, ὥστε τὸν Δαρείου στόλον παρὰ τοῦτον (v primeri z) μηδὲν φαίνεσθαι, κατεφρόνησε τοῦ κινδύνου παρὰ τὸ αἰσχρόν τι ὑπομεῖναι v primeri s sramoto = bolj nego sramoto, παρὰ τοὺς ἄλλους bolj nego drugi, παρὰ τὰ ἄλλα ζῷα ὥσπερ θεοὶ βιοτεύουσιν οἱ ἄνθρωποι v primeri z drugimi živalmi; sem spadajo tudi zveze z ἄλλος, ἕτερος in s komparativi: ἄλλα λέγουσιν παρὰ τὴν ἑαυτῶν δόξαν drugače govore nego mislijo, παρὰ ταῦτα πάντα ἕτερόν τι poleg (razen) vsega tega nekaj drugega, μὴ γράφειν παρὰ ταῦθ' ἕτερα ne predlagati temu predlogu nasprotnega, ἔχομέν τι παρὰ ταῦτα ἄλλο λέγειν ali moremo nasproti temu kaj drugega reči? χειμὼν μείζων παρὰ τὴν καθεστηκυῖαν ὥραν hujši mraz nego je bilo v tedanjem letnem času pričakovati; γ.) izraža oddaljenost ali razliko: παρὰ τοσοῦτον ἐγένετο αὐτῷ μὴ περιπεσεῖν τοῖς Ἀθηναίοις tako malo je manjkalo, da ni padel v roke, παρὰ νύκτα ἐγένετο λαβεῖν samo še ena noč, pa bi bil osvojil, παρὰ τοσοῦτον γιγνώσκω tako zelo sem drugega mnenja, παρ' ἐλάχιστον ἦλθε ἀφελέσθαι prav malo je manjkalo, da ni, παρὰ πέντε ναῦς razen petih ladij, παρ' ἓν πάλαισμα ἔδραμε νικᾶν razen borjenja je zmagal (samo v borjenju je bil premagan); sem spadajo tudi zveze: παρ' ὀλίγον ἀπέφυγες (komaj), παρ' οὐδὲν ἄγω, ποιοῦμαι zaničujem, preziram, παρ' ὀλίγον malo cenim, παρὰ πολύ (ὀλίγον) ἐστί velik (majhen) razloček je, παρὰ πολὺ ἡσσάομαι hudo me porazijo, πάντες παρ' ὀλίγους z malimi izjemami vsi; δ.) vzročno: zaradi, vsled, po: παρὰ τὴν ἑαυτοῦ ἀμέλειαν zaradi (po) svoje brezbrižnosti, παρὰ τὴν ἐκείνου ἀργίαν vsled njegove lenobe.

προσδόκιμος 2 kar se more pričakovati (slutiti), pričakovan, προσδόκιμός εἰμι pričakujejo me.

ὡς¹ [Et. sor. lat. sīc, si, nem. so] I. adv. načina in primerjanja: kakor, takorekoč, kot, kakor bi (ako stoji za primerjano besedo, se naglaša ὥς) 1. a) pri primerah; v prejšnjem stavku stoji (ali se more dostaviti): οὕτως, ὧδε, ὥς; kakor πάντα ἀγορευέμεν, ὡς ἐπιτέλλω, διατίθει τὸ χωρίον οὕτως, ὡς ἄξιον ᾖ, ἐκινήθη ἡ ἀγορὰ ὡς κύματα μακρὰ θαλάσσης, ὡς ἂν ἐγὼ εἴπω, (οὕτω) πειθώμεθα πάντες; b) v omejujočih in pogojnih vmesnih stavkih: ὡς λέγουσι kakor pravijo, ὡς ἐμοὶ (δοκεῖ) po mojem mnenju, kakor sodim, ὡς ἀκούω, ὡς ὁρᾶτε; pogosto je v teh stavkih ὡς (z inf. ali acc. c. inf.) = kolikor, ako, če: ὡς μικρὸν μεγάλῳ εἰκάσαι ako (da) primerjamo majhno z velikim; ὡς ἐμὲ εὖ μεμνῆσθαι kolikor (ako) se prav spominjam, ὡς εἰκάσαι kolikor se dá soditi, bržkone, ὡς ἐμοὶ δοκεῖν po moji sodbi, ὡς ἔπος εἰπεῖν, ὡς συνελόντι εἰπεῖν gl. ἔπος in εἰπεῖν; ὡς ἂν εἶναι Ῥοδώπιος za Rodopine razmere; ὡς εὑρίσκειν kolikor najdem (ako preudarjam pri sebi); c) z gen.: ὡς ποδῶν εἶχον kakor hitro so mogli = ὡς εἶχε τάχους ἕκαστος. 2. v zavisnih vprašanjih: kako (= ὅπως): μερμήριζε κατὰ φρένα, ὡς Ἀχιλῆα τιμήσειε. 3. pri adi. in adv. a) pri vzkliku: kako (zelo) ὡς ἀθύμως ἔχετε, ὡς ἄνοον κραδίην ἔχει, ὡς ἡδὺς εἶ, ὡς ὑπερδέδοικά σου kako zelo sem v skrbeh zate! ὥς μοι δέχεται κακὸν ἐκ κακοῦ kako (mi) pač sledi nesreča za nesrečo; θαυμασίως (θαυμαστῶς) ὡς čudo veliko, ὑπερφυῶς ὡς χαίρω prav izredno se veselim; b) pri sup.: kolikor (je) mogoče, kar: ὡς δύναντο ἀδηλότατα kolikor mogoče skrivaj, ὡς δυνατὸν τάχιστα kar najhitreje, ὡς οἷόν τε ἄριστα kolikor mogoče dobro, kar najbolje; ὡς βέλτιστος kolikor mogoče dober, ὡς ἐς ἐλάχιστον = εἰς ὡς ἐλάχιστον, ὡς οἷόν τε μάλιστα πεφυλαγμένως kolikor mogoče previdno; slično: ὡς ἀληθῶς povsem zares, ὡς ἑτέρως popolnoma drugače, ὡς ἐτητύμως prav zares, ὡς ἠπίως prav tiho; c) pri števnikih: približno, okoli, blizu, pri σὺν ἀνθρώποις ὡς εἴκοσι, ὡς τὸ τρίτον μέρος, παῖς ὡς ἑπταετής; ὡς ἕκαστος skoraj vsak, ὡς τὰ πολλά, ὡς (ἐπὶ) τὸ πολύ, ὡς ἐπὶ πλεῖστον večinoma, večji del, navadno. 4. pri subst. in pronom. a) kakor, kot ὡς θεὸν σέβεται, ὡς ταμιείῳ ἐχρῆτο τῷ οἰκήματι, ἐπίσταμαι ὥς τις καὶ ἄλλος μάλιστα tako dobro kot vsak drug; b) (omejujoč) za, po razmerju: ὡς Λακεδαιμόνιος οὐκ ἀδύνατος εἰπεῖν za Lakedajmonca (= kolikor se more od L. pričakovati), πιστός ὡς νομεὺς ἀνήρ kolikor se more zahtevati od pastirja; φρονεῖ γὰρ ὡς γυνὴ μέγα ako pomislimo, da je ženska, μακρὰν γὰρ ὡς γέροντι ὁδὸν προὐστάλης za svojo starost si prehodil dolgo pot, ὡπλισμένοι ὡς ἐν τοῖς ὄρεσιν ἱκανῶς za gorske prebivalce so bili dobro oboroženi; ὡς ἀπ' ὀμμάτων kolikor se more videti, νέος ἦν ὡς ἐν ἄλλῃ πόλει ako sodimo po drugih državah, ὡς ἐμοί za človeka v mojih razmerah, ὡς ἐκ τῶν δυνατῶν (ὑπαρχόντων) kolikor se dá vsled razmer storiti, ὡς ἐκ τῶνδε pri (v) teh razmerah. 5. pri part. a) da izraža subjektivni vzrok, domnevek ali mnenje: kakor da, češ da, meneč da, ker, s pretvezo (včasih je treba part. dostaviti): ὡς ἂν στρατηγικῷ(sc. ὄντι) kakor da si izkušen vojskovodja, ὡς βουλόμενος kakor bi nameraval, πολλοὶ τὸν θάνατον δεδίασιν ὡς εὖ εἰδότες, ὅτι μέγιστον τῶν κακῶν ἐστιν kakor bi vedeli. Tako stoji tudi pri abs. gen. in acc. ὡς τοὺς θεοὺς κάλλιστα εἰδότας češ da bogovi to najbolje vedo, ὡς οὕτως ἐχόντων = ἡγούμενος, ὅτι οὕτως ἔχει, ἐρώτα ὅ τι βούλει, ὡς τἀληθῆ ἐροῦντός μου prepričan, da ti bom resnico povedal; κτύπος ὡς τειρομένου του kakor od človeka, ki, ὡς μάχης ἐσομένης ker je bil mnenja, da se bo vnela bitka; b) pri part. fut. izraža namen: ὡς ἀποκτενῶν (z namenom) da bi ga umoril, οἱ Ἀθηναῖοι παρεσκευάζοντο ὡς μαχούμενοι; c) namesto ὡς s pt. fut. stoji pogosto ὡς s predlogi: ἀνήγοντο ὡς ἐπὶ ναυμαχίαν = ὡς ναυμαχήσοντες, φρύγανα συνέλεξαν ὡς ἐπὶ πῦρ (da bi si zakurili), κατέλαβε τὴν ἀκρόπολιν ὡς ἐπὶ τυραννίδι da bi se polastil; ἐπέκαμπτες ὡς εἰς κύκλωσιν kakor bi hotel obkoliti, ὡς πρὸς τί kaj misliš, da? ὡς πρὸς τί λέξων kaj da pove? πλεῖν ὡς πρὸς οἶκον da ploveš proti domu. II. veznik 1. v povednih stavkih (= ὅτι) da, γνοῖεν, ὡς δὴ ἐγὼ πολέμοιο πέπαυμαι, οἶσθ', ὡς πρεσβυτέροισιν Ἐρινύες ἀεὶ ἕπονται. 2. v posled. stavkih (= ὥστε): (tako) da z inf. ali acc. c. inf.: ὑψηλὸν δὲ οὕτω δή τι λέγεται τὸ οὖρος, ὡς οὐκ οἷά τε εἶναι ἰδέσθαι; posebno za komp. ἢ ὡς: kakor da bi οἱ ἀκοντισταὶ βραχύτερα ἠκόντιζον ἢ ὡς ἐξικνεῖσθαι. 3. v namernih stavkih: da bi (= ἵνα, ὅπως) βουλὴν ὑποθησόμεθα, ὡς μὴ πάντες ὄλωνται, ἐάσομεν ἕκηλον αὐτόν, ὡς ἂν εἰς ὕπνον πέσῃ. 4. v časovnih stavkih: ko, potem ko, brž ko, dokler: ἄσβεστος δ' ἄρ' ἐνῶρτο γέλως μακάρεσσι θεοῖσιν, ὡς ἴδον Ἥφαιστον ποιπνύοντα, Ἕκτωρ ὡς οὐκ ἔνδον τέτμεν ἄκοιτιν. 5. v vzročnih stavkih: ker, ὡς δὲ ἄρα ko pa torej, ὡς δή češ da, χαίρει μοι ἦτορ, ὥς μου ἀεὶ μέμνησαι; pogosto = kajti: ὡς μᾶλλον ἂν ἕλοιτό με kajti raji bi mene ujel, ὡς οὐκ οἶδα kajti ne vem, ὡς ταῦτ' ἐπίστω δρώμενα kajti vedi, da. 6. v želelnih stavkih: o da bi (= εἴθε, εἰ γάρ): ὡς ἔρις ἔκ τε θεῶν ἔκ τ' ἀνθρώπων ἀπόλοιτο; navadno stoji v zvezi ὡς ὤφελον z inf.: ὡς ὤφελες αὐτόθ' ὀλέσθαι o da bi bil tam poginil!

манна f mana;
ждать как -ны небесной željno pričakovati, čakati

предвидеться
ничего хорошего не предвидится nič dobrega ni pričakovati