Franja

re-frīgerō -āre -āvī -ātum (re in frīgus)

I. trans.

1. (s)hladiti, ohladiti (ohlajati, ohlajevati) (naspr. calefacere, incendere): Ca., Col., Plin., Varr. idr., stella Saturni refrigerat Ci., ignis in aquam coniectus refrigeratur Ci., membra undā refrigerare O., se Cels.; subst. pt. pr. refrīgerantia -ium, n sredstva za hlajenje, hladila, ohladki: Cels.

2. metaf.
a) vzeti (jemati) zanimanje (gorečnost, vnemo, ogenj), v pass. ohladiti (ohlajati, ohlajevati) se, omrzniti, (o)mrtveti, popustiti (popuščati), (pre)neha(va)ti, izgubiti (izgubljati) se: testem urbane dicto refrigerare Q. s premetenim govorniškim zasukom potreti = politi z mrzlo vodo, dati hladen tuš, accusatio refrigerata Ci., refrigerato sermone hominum Ci., aegre perlegit refrigeratus a semet ipso Suet. ker si je sam oslabil pohvalo (s tem da se je pogosto glasno zasmejal).
b) prevod gr. ἀναψύχειν τινά (po)nuditi (ponujati) (o)krepčilo ((o)krepilo, krepčalo, olajšanje, olajšavo): Tert. —

II. intr. shladiti se, ohladiti se, omrzniti: cum (sc. olla) refrigeraverit Plin. Val.

rēgulus -ī, m (demin. k rēx)

1. kralj kake majhne dežele, kraljevič, kraljič (kraljiček), knez, (po)glavar, gospodar = gr. δυνάστης: L., Plin., Suet., Amm. idr., reguli in unum convenere S., auxilia Cilicum, quae reguli miserant T.

2. kraljič, kraljevič, iz kraljeve rodovine: (sc. Gulussa Masinissae filius) regulus Carthaginiensesque dimissi L.

3. metaf.
a) kraljica = matica: Varr.
b) (prevod gr. βασιλίσκος) bazilísk, vrsta kuščarice: Vulg., Hier. — Kot nom. propr. Rēgulus -ī, m Régul

1. priimek Atilijevega rodu, katerega najbolj znan predstavnik je M. Atilius Regulus Mark Atilij Regul, konzul l. 267 in 256, ki je preminil v Kartagini kot ujetnik in velja za vzor antične duhovne veličine: Ci., Val. Max., Sen. ph. —

2. priimek Livinejevega rodu, npr. L. Livineius Regulus Lucij Livinej Regul, Cezarjev podpoveljnik v afriški vojni: Auct. b. Afr., Ci. ep.

rēiectāneus 3 (rēicere) zavrgljiv, zaničljiv, odklonljiv, zavržen, nizkoten; subst. rēiectānea -ōrum, n zavrgljive, odklonljive, zapostavljene stvari, stvari, ki sicer same po sebi niso nič slabega, a jih tudi ni mogoče odobravati (prevod stoiškega ἀποπροηγμένα): ista, inquit, quae dixisti, valere, locupletem esse, non dolere, bona non dico, sed dicam Graece προηγμένα, Latine autem producta — sed praeposita aut praecipua malo, sit tolerabilius et mollius —; illa autem, morbum, egestatem, dolorem, non appello mala, sed, si libet, reiectanea Ci.

reminīscentia -ae, f (reminīscī) spomin(janje) (prevod Platonovega ἀνάμνησις): Boet.; pl.: Tert., Arn.

re-moveō -ēre -mōvī -mōtum (re in movēre) nazaj gibati, nazaj premakniti (premikati), nazaj pomakniti (pomikati), nazaj spraviti (spravljati), odpraviti (odpravljati), odstraniti (odstranjevati), izločiti (izločevati), spraviti (spravljati) stran, odvrniti (odvračati), zavrniti (zavračati): Pl., Cu., Iust. idr., comas a fronte removere O. pogladiti nazaj, plura clam de medio Ci., hostes a muro N. pognati nazaj, suos C. umakniti, ab exercitu aliquem removere N., Auct. b. Afr. odpoklicati, equos e conspectu removere C., S. dati odpeljati (odvesti), interpretes C. ali ceteros N. veleti, naj odstopijo, arbitris remotis Ci. brez prič, victum removere N. odtegniti, mensas V. vstati izza (od) mize, se removere a conspectu Auct. b. Afr. umakniti se očem; tako tudi: se removere a vulgo et scaenā H.; evfem.: removere aliquem a vitā Lucr. ali samo removere aliquem (npr. adversarium N.) = interficere spraviti s poti, ubiti, umoriti, usmrtiti; metaf.: Pl., S., H. idr., cura removet soporem O., removere aliquem senatu L. ali quaesturā Suet., removere praetorianos Suet. odsloviti, razpustiti, removere aliquem a republicā C. vzeti komu državne pravice; tudi: narediti koga državi neškodljivega: T., a corporis motu non removeri N. ne biti oviran pri (v) … , invidiam a se removere O., removere se a negotiis Ci. ali removere se artibus Ci. umakniti se, dati čemu slovo, removere se talibus a consiliis N. ne spuščati se v … , se a suspicione removere Ci. = suspicionem a se removere Ci., ioco remoto Ci. ep. brez šale, brez heca, šalo na stran, remove istaec! Ci. ap. Suet. pusti to!, si de quincunce remota est uncia H. če se odšteje, če odštejemo. — Od tod adj. pt. pf. remōtus 3 (adv. -ē)

1. (od)daljen, odročen, daleč se nahajajoč: H., Lucr. idr., remotius antrum O., silvestribus ac remotis locis C., loci … remoti a mari Ci., remoti ab oculis Ci., homo ab agro remotissimus Ci. ki se ni čisto nič ukvarjal s poljedelstvom, aliae (sc. stellae) propius a terris, aliae remotius … eadem spatia conficiunt Ci., longe remotissime facta sunt Aug.; z abl.: remoto mari loco Vell., civitatis oculis remotus Suet.
a) subst. n remōtum -ī, n: in remoto Sen. ph. v daljavi.
b) remōta -ōrum, n oddaljeni kraji: remota et avia T. oddaljeni in odročni kraji.

2. metaf.
a) daleč od česa, oddaljen, razlikujoč se, različen, prost, čist, brez česa: H., Lucr. idr., a culpa remotus est Ci., haec ab honestate remota N. zelo nespodobno, prav nič spodobno, vita remota ab honore populari Ci., scientia remota ab iustitiā Ci., sermo a forensi strepitu longe remotissimus Ci., Apulia ab impetu belli remotissima Ci., locus ab arbitris remotus Ci., homo a suspicione remotissimus Ci.
b) nenaklonjen, neprijazen, nasproten, ne vdan, ne predan: a vino, escis Col. ne marati, ne ljubiti, ab inani laude Ci.
c) zavrgljiv, zaničevanja vreden; subst. remōta -ōrum, n = reiecta, reiectanea, reducta, zavrgljive, odklonljive, zapostavljene stvari, stvari, ki sicer same po sebi niso nič slabega, a jih tudi ni mogoče odobravati (prevod stoiškega ἀποπροηγμένα): Ci.

Opomba: Skrč. obl.: remōrunt (= removērunt), remōrant (= removerant), remōsse (= removisse).

resipīscentia -ae, f (resipīscere) sprememba mnenja (mišljenja, odločitve), izboljšanje (izboljševanje, izboljšavanje), poboljšanje (poboljševanje), kes (kesanje), obžalovanje, skesanost (prevod gr. μετάνοια): Eccl.

roman samostalnik
1. (literarno delo) ▸ regényKomedija je posneta po romanu francoskega pisatelja Balzaca. ▸ A vígjáték Balzac francia író regénye alapján készült.Če berem pogrošne romane, čutim, da zapravljam čas. ▸ Ha olcsó regényeket olvasok, úgy érzem, hogy csak az időmet vesztegetem.
Znotraj krovne zgodbe se vrti zgodba iz šund romana, v središču so ljubezenski trikotniki. ▸ A fő történetszálon belül egy ponyvaregény cselekménye zajlik, középpontjában szerelmi háromszögekkel.
Povezane iztočnice: biografski roman, erotični roman, satirični roman, roman v pismih, pisemski roman, ljubezenski roman, kriminalni roman, avtobiografski roman, mladinski roman, detektivski roman, roman s ključem, moderni roman, tradicionalni roman, znanstvenofantastični roman, fantazijski roman, fantastični roman, psihološki roman, filozofski roman, potopisni roman, pikareskni roman, roman v stripu, vohunski roman

2. (obširno besedilo) ▸ regényO njegovem obnašanju bi lahko napisala roman in bojim se, da imam opravka z bolnikom. ▸ A viselkedéséről egy egész regényt írhatnék, és attól tartok, hogy egy beteggel van dolgom.Izmenjavala sva si dogodke, pisala cele romane in komaj čakala pismonošo z novimi sporočili. ▸ Beszámoltunk egymásnak az eseményekről, kész regényeket írtunk, és alig vártuk a postást az új üzenetekkel.Po petdesetih letih zakona bi sedaj lahko spisala cel roman. ▸ Ötven év házasság után, most egy egész regényt írhatnék.
Če bi hotel popisati vse podrobnosti, bi bilo to za cel roman. ▸ Ha minden részletet le szeretnék írni, abból egy teljes regény lenne.

sēmini-verbius 3 (sēmināre in verbum) „besede sejoč“ (prevod gr. σπερμολόγος) = rad govoreč, zgovoren: VULG.

servile [sɛrvil] adjectif servilen; suženjski (tudi figuré); hlapčevski, suženjsko ponižen, klečeplazen; ki je brez hrbtenice

flatterie féminin servile klečeplazno laskanje
traduction féminin servile suženjski prevod
travail masculin servile suženjsko delo

simultaneo agg. simultan, simultanski, istočasen, sočasen:
partite simultanee šah simultanka
traduzione simultanea simultani prevod

spectrum -ī, n (speciō -ere) prevod gr. εἴδωλον privid, podoba, senca, prikazen: spectra Catiana Ci. ep., Cass. filozofa Katija (Kacija).

splendentia -ae, f (splendēre) blesk, lesk, blišč, sij, sijaj, žar (prevod gr. στιλπνότης): Hier.

sucula¹ -ae, f (demin. sūs) svinjica, svinjka, prašička: PA. Post † in sicula argenteola et duae conexae maniculae et sucula. — GR. Quin tu i dierecta cum sucula et cum porculis Pl.; klas. le metaf. v pl. suculae -ārum, f (kot napačen prevod grškega Ὑάδες) Hiáde = Dežévnice, Dežníce: Plin., Tiro ap. Gell. idr., has Graeci stellas Hyadas vocitare suerunt a pluendo (ὕειν enim est pluere), nostri imperite Suculas, quasi a subus essent non ab imbribus nominatae Ci.; sg. Sucula = najsvetlejša zvezda v ozvezdju Deževnic: Col.

súženjski d'esclave, servile

suženjska morala morale ženski spol d'esclave
suženjska duša âme ženski spol servile
suženjski prevod traduction ženski spol servile
suženjsko posnemati imiter servilement

súženjski de esclavo; servil ; fig (npr. posnemanje) mecánico

suženjsko delo trabajo m ímprobo
suženjska duša alma f servil
suženjski čut servilismo m
suženjski prevod traducción f servil

Sveto pismo srednji spol die Heilige Schrift, die Bibel
Sveto pismo za otroke Kinderbibel
… Svetega pisma Bibel-
(izdaja die Bibelausgabe, izrek iz der Bibelspruch, prevod die Bibelübersetzung)
Raziskovalci Svetega pisma religija Bibelforscher množina
dobro podkovan v Svetem pismu bibelfest

svobôden (-dna -o) adj. libero:
svobodni ljudje in sužnji uomini liberi e schiavi
svobodne države paesi liberi
hist. Svobodno tržaško ozemlje (STO) Territorio Libero di Trieste (TLT)
svobodno gibanje libera circolazione
svobodno oblikovanje cen libera formazione dei prezzi
svobodna trgovina libero commercio
svoboden prevod traduzione, versione libera
biti svoboden essere celibe, nubile
pren. pustiti komu svobodno pot lasciare a qcn. di decidere di testa propria
sedem svobodnih umetnosti le sette arti liberali
svobodna carinska cona zona franca
svobodna konkurenca libera concorrenza
svobodna luka porto franco
svobodni poklic libera professione
jur. svoboden preudarek discrezione, discrezionalità
lit. svobodni verz verso libero

Tēlephus -ī, acc. tudi -on, m (Τήλεφος) Télef

1. kralj v Miziji iz Herkulovega rodu. Ahil ga je ranil, pa tudi pozdravil, kajti preročišče je razglasilo, da ga lahko ozdravi samo tisti, ki ga je ranil (ὁ τρώσας καὶ ἰάσεται): H., O.

2. Horacijev sodobnik in prijatelj, lep mladenič; ime je najbrž šaljiv prevod imena Proculeius (procul = gr. τῆλε): H.

tēsta -ae, f (po eni razlagi sor. s texere, po drugi iz *tersta: torrēre (prim. terra in torreō))

1. najrazličnejša lončena (glinasta, glinena) posoda (vrč, skleda, lonec, steklenica, urna, svečnik ipd.): Corn., Tib., Plin. idr., quo semel est imbuta recens servabit odorem testa diu H., vinum testa conditum H. v lončenem vrču, testā ardente scintillat oleum V. v lončeni svetilki, mihi fundat avitum testa merum O. steklenica; pogosto steklenica za olje: Mart.; accipiat manes parvula testa meos Pr. pepelnik, fervens testa Sen. ph. posoda za peko kruha (kruhopeko), iuncta testa viae Mart. (po)nočna posoda, „kahla“.

2. črepinja: Pr., Iuv., T. idr., mensae erat pes tertius impar; testa parem fecit O. podložena črepinja jo je izenačila, fulcitur testā mensa Mart. (sc. lapides) rumpuntur in testas Plin. se razdrobijo na kosce; kot prevod gr. ὄστρακον glasovalna črepinja: testarum suffragia (= gr. ὀστρακισμός) N. glasovanje s črepinjami, črepinjska sodba, ostrakizem.

3. opeka, zidak: Ca., Varr., Ci., Aus. idr., testa trita Plin. ali samo testa Vitr. stolčena, zmleta opeka; meton.
a) opekasta pega, pega opekaste barve na obrazu: Plin.
b) pl. testae ploskanje z rokami kakor z opekami, posnemanje opek s ploskanjem: e plebe robustissimae iuventutis undique elegit, qui divisi in factiones plausuum genera condiscerent — bombos et imbrices et testas vocabant Suet.

4. metaf.
a) (školjčna) lupina: Varr., Plin., Cael., genera beluarum nativis testis ad saxa inhaerentium Ci.; meton. lupinar, školjka: non omne mare est generosae fertile testae H.
b) pesn. α) krovna plošča, ledena skorja: lubricaque inmotas testa (po novejših izdajah crusta) premebat aquas O. β) lobanja: Aus., Cael., Prud.
c) kostni kos (del), del kosti: Cels.

tēsto¹ m

1. besedilo, tekst:
emendare il testo di una legge dopolniti zakonsko besedilo

2. tisk besedilo, tekst:
tavole fuori testo tabele, preglednice zunaj besedila
versione con testo a fronte prevod z izvirnim besedilom

3. temeljna dela:
libro di testo šol. šolska knjiga
i testi sacri sveto pismo
far testo biti merilo, biti pristojen, ključen, odločilen