trā-nō (trāns-nō) -āre -āvī -ātum (trāns in nāre)
1. plavati čez, preplavati: in insulam Val. Max., Cu., (sc. Cocles) incolumis ad suos tranavit L.; z obj.: amnes Lucr., flumen C. idr., paludem Cu., tranantur aquae O.
2. metaf. prepluti, preleteti (preletati, preletavati), predreti (predirati), prodreti (prodirati) čez (skozi) kaj: per auras Sil.; z obj.: Erebi amnes V., (sc. Mercurius) turbida tranatat nubila V., genus igneum, quod tranat omnia Ci., foramina Lucr.; pren.: pericula Sil. prestati, prebiti, preživeti.
Zadetki iskanja
- transition [trænzíšən] samostalnik
prehod, prehajanje; prehodna doba
transition provisions prehodna določila
transition stage(state) prehodni stadij (stanje)
a sudden transition from hot to cold nenaden prehod iz vročine v mraz
to undergo a transition prestati prehodno dobo - vídeti (-im)
A) imperf., perf.
1. vedere;
spet videti rivedere
razločno videti vedere chiaramente
v sanjah videti vedere in sogno, sognare
ne videti na desno oko non vederci dall'occhio destro
(kot opozorilo, grožnja) to bomo šele videli questo è ancora da vedersi
v novem poklicu vidi možnost za dober zaslužek nella nuova professione vede la possibilità di guadagnare bene
videti samo sebe vedere solo se stessi, pensare solo a se stessi, al proprio utile
2. biti videti (izraža mogočo lastnost osebka) apparire, sembrare:
bil je videti utrujen sembrava stanco
utihnil je, da ne bi bil videti nevljuden tacque per non apparire scortese
3. rad videti (izraža željo osebka) voler vedere, piacere, gradire; preferire:
rad bi videl, da bi se vrnili vorrei vederli tornare
ne vidi rada, da kadim non le piace vedermi fumare
rajši vidim, da greste preferirei che ve ne andaste
4. (v medmetni rabi izraža opozorilo na vidno zaznavo, na ugotovitev, nejevoljo, začudenje, podkrepitev trditve):
vidiš, kako se bliska guarda come fulmina
takole se to dela, vidiš si fa così, vedi
vidiš, kakšen si lo vedi come sei!
vidiš, kako zna, če hoče lo vedi che sa fare, se vuole
ta ti bo delal neprijetnosti, boš videl costui ti procurerà dei guai, vedrai
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. česa takega svet še ni videl cose dell'altro mondo!
posojenega denarja ni videl nikoli več i soldi prestati non li riebbe mai più
belega kruha takrat še videli nismo del pane bianco neanche l'idea, il pane bianco chi lo vedeva!
šole od znotraj še videl ni non ha mai frequentato la scuola
videti le denar pensare soltanto ai soldi
ne videti prsta pred nosom non vedere a un palmo dal naso
tako te bom, da boš tri sonca videl ti darò un pugno da farti vedere le stelle
povsod videti same strahove aver paura della propria ombra
videti travo rasti in planke žvižgati avere le traveggole
videti komu v srce conoscere uno nel profondo del cuore
le kaj vidi na njej?! ma che ci vede, che ci trova (nella ragazza)?!
videti kaj z drugimi očmi vedere qcs. in una diversa luce
živega ga ne morem videti non lo sopporto, mi è insopportabile
vse videti črno essere pessimista
hitro videti, koliko je ura mangiare la foglia
rad bi videl tistega, ki bi to zmogel vorrei vedere proprio chi ne sarebbe capace
veselje ga je videti è un piacere guardarlo (per la bellezza, l'abilità, l'aspetto sano e sim.)
rada se vidita quei due filano
zaradi dreves ne videti gozda guardare gli alberi e non vedere la foresta
več oči več vidi vedono più quattr'occhi che uno
o svetem Vidi se skozi noč vidi per S. Vito hai la notte più corta
B) vídeti se (vídim se) imperf. refl. vedersi:
iz hotela se vidi morje dall'albergo si vede il mare
toliko dela ima, da se iz njega ne vidi è oberato dal lavoro
otroci rastejo, da se kar vidi i figli crescono a vista - Winter, der, (-s, -) zima; im Winter pozimi; den ganzen Winter vso zimo; gut über den Winter kommen dobro prestati zimo/prezimiti
- zim|a ženski spol (-e …) der Winter (zgodnja Frühwinter, pozna Spätwinter)
nenadni začetek zime der Wintereinbruch
začetek zime der Winteranfang, (pozna jesen) der Vorwinter
konec zime das Ende des Winters, der Spätwinter
proti koncu zime im Spätwinter
sredi zime mitten im Winter, im Mittwinter, im tiefen Winter
čez zimo über den Winter
vsako zimo jeden Winter, allwinterlich
vso zimo den ganzen Winter
dobro prestati zimo gut über den Winter kommen
ki zdrži zimo winterfest, rastlinstvo, botanika winterhart
prespati zimo živalstvo, zoologija ein Winterschläfer sein
zavarovati za zimo einwintern - zíma hiver moški spol
čez zimo durant l'hiver
sredi (najhujše) zime au milieu (ali au cœur, au plus fort) de l'hiver
huda (mila) zima hiver rigoureux (doux)
zima je, se bliža c'est l'hiver, voilà l'hiver, l'hiver approche
prestati zimo résister (ali survivre) à l'hiver - zíma invierno m
čez zimo durante el invierno
sredi (najhujše) zime en pleno invierno (en lo más crudo del invierno)
zima je estamos en invierno, ha entrado el invierno
zima se začenja comienza el invierno
prestati zimo resistir al invierno, pasar el invierno - βάσανος, ἡ [Et. orientalska tujka] 1. zlatarska oslica, poskusni kamen. 2. skušanje, skušnja, preiskava, dokaz. 3. a) mučenje, trpljenje, muka NT; b) χειρῶν poskus v tepežu (O. C. kmalu boš poskusil moč naših pesti), ἐς πᾶσαν β. ἀφικνεῖσθαι vse muke prestati.
- προσ-πάσχω vrhu tega moram prestati, izkusiti, trpim.
- τλῆναι aor. def. ep. poet. ion. [Et. lat. tollo, ere (iz tl̥nō), pf. sustuli; tuli (od fero), latus (iz tlatos = gršk. τλητός). – Obl. ind. ἔτλην, ep. τλῆν, 3 pl. ἔτλαν, opt. τλαίην, imper. τλῆθι, pt. τλᾱ́ς, fut. τλήσομαι, pf. τέτληκα s prez. pom., 1 pl. τέτλαμεν, opt. τετλαίην, imp. τέτλαθι, inf. τετλάμεν(αι), pt. τετληώς, υῖα, gen. ότος, adi. verb. τλητός, ep. aor. ἐτάλασσα] 1. prenesti, (pre)trpeti, prestati, potrpeti, ostati stanoviten. 2. upati si kaj, drzniti se, predrzniti se, οὐ τέτληκα θυμῷ srce mi ne da, nisem imel poguma, τλαίης κεν bi se pač drznil (odločil).