Franja

izkustven|i (-a, -o) Erfahrungs- (svet die Erfahrungswelt, sodba das Erfahrungsurteil, vrednost der Erfahrungswert, dejstvo die Erfahrungstatsache, pravilo die Erfahrungsregel)
izkustvena veda die Erfahrungswissenschaft
izkustveno potrjen erfahrungsgemäß

jezikóven linguistique, de la langue, grammatical

jezikovni čut sentiment moški spol du génie d'une langue, sens moški spol de la langue
jezikovna meja frontière ženski spol linguistique
jezikovna posebnost idiotisme moški spol (francoska gallicisme, angleška anglicisme, nemška germanisme, španska hispanisme)
jezikovno pravilo règle ženski spol grammaticale
jezikovni zakon loi ženski spol de la langue

jezikóven lingüístico

jezikovni atlas atlas m lingüístico
jezikovni čut sentido m del idioma; intuición f lingüística
jezikovna meja frontera f lingüística
jezikovna posebnost idiotismo m
jezikovno pravilo regla f gramatical
špansko jezikovno področje los países de habla española
španska jezikovna posebnost hispanismo m
jezikovno znanje conocimientos m pl lingüísticos

jezikovn|i (-a, -o) sprachlich, (znotrajjezikovni) innersprachlich; Sprach- (atlas der Sprachatlas, boj der Sprachenkampf, čut der Sprachsinn, kliše das Sprachklischee, kotiček die Sprachecke, laboratorij das Sprachlabor, nasveti die Sprachberatung, občutek das Sprachempfinden, das Sprachgefühl, otok die Sprachinsel, posrednik der Sprachmittler, pouk der Sprachunterricht, prostor der Sprachraum, sistem das Sprachsystem, spomenik das Sprachdenkmal, tečaj der Sprachkursus, vodnik der Sprachführer, zakon das Sprachgesetz, zemljevid die Sprachkarte, čistost die Sprachreinheit, dediščina das Sprachgut, družina die Sprachfamilie, kultura die Sprachkultur, meja die Sprachgrenze, nadarjenost die Sprachbegabung, norma die Sprachnorm, plast die Sprachschicht, posebnost die Spracheigenheit, pravilnost die Sprachrichtigkeit, pregrada die Sprachbarriere, raba der Sprachgebrauch, reforma die Sprachreform, sorodnost die Sprachverwandtschaft, umetnost die Sprachkunst, umetnije Sprachkünste množina, vzgoja die Spracherziehung, zakonitost das Sprachengesetz, zmeda die Sprachverwirrung, bogastvo der Sprachreichtum, občestvo die Sprachgemeinschaft, ozemlje das Sprachterritorium, das Sprachgebiet, pravilo die Sprachregel, svetovanje die Sprachberatung, usmerjanje die Sprachlenkung, vprašanje die Sprachenfrage); sprach- (nadarjen sprachbegabt, napačen sprachwidrig, pravilen sprachrichtig, ustvarjalen sprachschöpferisch)
jezikovno mešan ozemlje: gemischtsprachig

kolizijsk|i (-a, -o) Kollisions- (norma die Kollisionsnorm, pravo das Kollisionsrecht, pravilo die Kollisionsregel)

matemátičen (-čna -o) adj. matematico, della matematica:
matematični simbol simbolo matematico
matematično pravilo regola matematica
izražati se z matematičnim jezikom esprimersi con linguaggio della matematica
opravljati delo z matematično doslednostjo eseguire il lavoro con coerenza matematica
matematična analiza analisi matematca
matematična formula formula matematica
matematična lingvistika linguistica matematica
matematična logika logica matematica
matematični dokazi prove matematiche
matematični izraz espressione matematica
matematično nihalo pendolo semplice, matematico
matematične koordinate coordinate cartesiane

moveō -ēre, mōvī, mōtum (prim. skr. mīvati rine, potiska, giblje, premika, gr. ἀ-μεύομαι prihajam naprej, prekašam)

A. (na istem mestu)

I. v pravem pomenu

1. ganiti (gibati), kreniti (kretati), premakniti (premikati), tresti, stresti (stresati), potresti (potresa(va)ti), pretres(a)ti: caelum Ci., facem O., urnam V., fila sonantia ali nervos O. strune ubirati, citharam O. na citre brenkati, tympana O. biti (igrati) na bobnice (pavke), terram, mare, sidera, oras O. stres(a)ti, humum saltu O. razrvati, zmešati, agros, tellurem V. razriti, preora(va)ti, obdel(ov)ati; preg.: m. omnes terras, omnia maria Ci. ep. nebo in zemljo (z)mešati, spraviti v gibanje; poseb. kot voj. t.t. arma movere (gr. τὰ ὅπλα κινεῖν) za orožje (z)grabiti, prije(ma)ti: V., L.; metaf.: m. arma adversus aliquem L., m. arma pro aliquo O., m. aliena arma O., neutra arma m. O ne (o)stati na nobeni strani, ostati nevtralen, leo arma movet V. se postavi v bran; o telesu in njegovih delih: m. caput, colla O., labra (v tihi molitvi) O., vocalia ora ad citharam O. peti, ora vana O. žvečiti s praznimi usti, membra Lucr., manūs, nares, oculos Q., cum capite capillos O., crinem per aëra O. vihrati puščati, pennas per auras O. mahati s perutmi, bracchia in herbas O. spustiti v travo, move formicinum gradum Pl., quāque pedem movi (se ganem), manat locus O.; tako tudi: quoquo vestigia movit Tib., m. alieni stomachum Ci. ali bilem Pl., H. povzročiti, da komu zavre kri, žolč = koga razdražiti, razjeziti; pren.: vis aestūs corpora movit L. je prevzela; pass.: atomus gravitate et pondere movetur Ci., moenia mota forent O. bi bilo omajano, mota tremoribus urbs O. pretreseno, motos fluctus componere V. razburkane; med. in refl. gibati se, premikati se, meziti se (= počasi, komaj zaznavno se premikati): glebae coepere moveri O., mons movetur V. se stresa, pontus movetur V. valoví, dentes moventur Cels. se majejo, venae desistunt posse moveri O. biti, utripati, ranae moventur propter aquam Ci. skačejo, hostes moventur L., suo motu moveri Macr. sam od sebe se gibati, se movere impigre L., move te ocius Ter., movere se ad bellum L. pripravljati se na vojno; in tako poseb. moveri ali movere se pantomimično se gibati, pantomimsko plesati: festis moveri diebus H., tres tantum ad numeros satyrum moveare Bathylli Pers., histrio cum paulum se movit extra numerum Ci. kadar v gibanju telesa in obraza le malo prekrši pravilo, moveri Cyclopa (= saltare Cyclopa) H. pantomimično prikazovati Kiklopa; nam. se movere tudi movere corpus ad numeros Sen. ph. ali m. membra ad certos modos Tib.; act. movere = med. ali refl.: terra movet L. se stresa, voluptas movens (= in motu, naspr. voluptas stans v miru, mirujoča, po Epikurovem nauku) Ci., tako tudi: perturbationes sunt moventes affectiones Ci. so menjajoča se (hipna) čustva (afekti) (naspr. manentes affectiones), res moventes (v nasprotju z istim izrazom pod B.) ali subst. moventia -ium, n: Icti. sama od sebe gibajoča se, tj. živa bitja.

2. pretvoriti (pretvarjati), spremeniti (spreminjati): forma mota est O., voltum (gr. acc., po obrazu) sermone movetur V. —

II. metaf.

1. duševno gibati, premikati ali obračati, preudariti (preudarjati), razb(i)rati, premišlj(ev)ati, razmišlj(ev)ati: movere se ad motus fortunae C. (gl. mōtus -ūs), neque se in ullam partem movere C. ali neutram in partem moveri Ci. ne potegniti (vleči) z nobeno stranko, ne odločiti se za nobeno stran, ne nagibati se na nobeno stran, ostati nevtralen, animus Catilinae eadem illa movebat S. je gojil še isto misel, je bil še istih misli, multa movens animo V. (prim. volvō); tudi samo: Iuno multa movens V.

2. (na telo, duh, srce, voljo) delovati, učinkovati, vplivati, vpliv imeti na koga, kaj, moč imeti nad čim: pulchritudo movet oculos Ci., prata movent animum V., si quid tunc moverimus Cels. če tačas dražilno učinkujemo; pass. (ki ga nav. slovenimo z act.): non moveri amicitiae memoriā Ci., iudex suspicione non movetur Ci., exterae nationes nobilitate moventur Ci., populos gratiā movetur Ci., neque specie movetur V., iisdem rebus moveri (= gr. συμπαϑεῖν) Ci. biti dovzeten za iste vtise (vplive), cum animi inaniter moveantur Ci. ko (ob)čutijo navidezen dójem (vtis); z notranjim obj.: nihil horum ora te moverunt Ci., milites earum regionum consuetudine multum moventur C. navada močno vpliva na vojake, nil moveor super imperio V. = ne brigam (menim) se za vrhovno oblast (poveljstvo).; occ.
a) strašiti, prestrašiti, ustrašiti, (pre)plašiti, (raz)buriti, vzburka(va)ti, vznemiriti (vznemirjati), osupniti (osupljati): movebat haec multitudo hostium Alexandrum Iust.; pogosteje v pass.: iustis formidinis causis moveri Cu., movebatur animo et extimescebat Ci., moveri multitudine hostium Iust. ali novitate monstri O., hostium clamore non territus qui possem vestro moveri? Vell., absiste moveri V. nehaj se bati, ne boj se, Venus mota minis V.
b) ganiti, dotakniti (dotikati) se, vznemiriti (vznemirjati), (o)mehčati, (o)mečiti, v srce seči (segati), pretresti (pretresati) komu srce, vzbuditi (vzbujati) komu usmiljenje (sočutje): moverat plebem oratio L., dicta nihil moverunt quemquam L., movebat (sc. eos) patris senectus Cu., m. animos iudicum Q., Manes fletu V., saxa gemitu O., Acheronta movebo V. (o)mehčal, misericordiā moveri C., Roscii morte moveri Ci.
c) navdušiti (navduševati), navdahniti, navdihniti (navdihovati): aliquem thyrso O., quos Bellona saeva movet Lucan.
d) (glede na miselnost) pobuditi (pobujati), spodbuditi (spodbujati): acute, peracute moveri Ci. (zelo) ostroumno misliti; tako tudi: quasi acutule moveri Aug.
e) (raz)dražiti, (raz)jeziti, (raz)srditi: movet feroci iuveni animum comploratio sororis L., praecipue eum movit, quod … Cu., men' moveat cimex Pantilius? H., Dianae non movenda numina H., qui irascitur, motus est Sen. ph. je zblojen.
f) (politično) spraviti (spravljati) v gibanje, premakniti (premikati), (raz)dražiti, razburiti (razburjati), razburka(va)ti, (raz)vne(ma)ti, dvigniti (dvigati), prebuditi (prebujati), vznemiriti (vznemirjati): omnia S., res Fl., rebus motis T. v burnem času, motae rei fama T. o poskusu prevrata, quieta movere magna merces videbatur S., movetur servitium in Siciliā Ci. ali civitas S. ali Thessalia Fl. vstaja, se dviga.

3. (o)majati, (s)premeniti (spreminjati), pretres(a)ti: alicuius sententiam Ci., fidem, fatum O., nihil moventur nuptiae Ter. ostane, kakor je bila (sklenjena), sed ea non muto, non moveo Ci. tega ne drugačim, ne spreminjam, moveri mutarive putas bellum V. da se bliža koncu ali da se drugače obrača, igitur movere et quatere, quidquid usquam aegrum esset, aggrediuntur T., nihil motum ex antiquo L. nobena sprememba starih običajev.

4. premakniti (premikati) koga, nagniti (nagibati), (pri)siliti, nagnati (naganjati) koga k čemu, pripraviti (pripravljati) koga do česa, siliti koga k čemu, da bi kaj storil, kaj storiti, preprič(ev)ati, pregovoriti (pregovarjati): quos pecunia movere non potuit Ci., suis quemque stimulis movere ad bellum L., quem (sc. Eurybiadem) cum minus quam vellet moveret N., Lentulus aeris alicui magnitudine movetur C. (slovenimo z act.), consilio eius motus est N. dal se je pregovoriti njegovemu nasvetu, ubogal je njegov nasvet, motus precibus mulierum Iust.; z inf.: me non moveat per altum ire V.; s conj.: cuius reprehensio me vehementer movet, non solum ut … , verum etiam ut … Ci., eisdem de causis, quominus dimicare vellet, movebatur C.; pt. pf. mōtus 3 pri abl. causae se nav. ne sloveni: irā, amore motus O. iz jeze (v jezi), iz ljubezni; subst. pt. pr. moventia -ium, n nagibi, motivi, gibala: quaedam quasi moventia Ci.

B. (z mesta, od koga)

I. (v pravem pomenu)

1. ganiti, premakniti (premikati), pomakniti (pomikati), umakniti (umikati), odmakniti (odmikati), odpraviti (odpravljati), oddaljiti (oddaljevati), odstraniti (odstranjevati): lapidem hinc Cod. Th., fundamenta, deum loco Ci., thesaurum loco Icti. izkopati, armenta stabulis V. izgnati, omnia, quae moveri possunt N. = res moventes L. premično imetje, premičnina, diductis aedificia angulis vidimus moveri (da se razmikajo) iterumque componi Sen. ph., neque motis senibus et feminis iuventus sola restitit T.; pren.: move a te moram Pl. nemudoma pojdi na delo, nemudoma se loti dela; refl. in med. ganiti se, premakniti (premikati) se, odpraviti (odpravljati) se, oditi (odhajati), odriniti (odrivati), dvigniti (dvigati) se: neque se quoquam movit ex urbe N., se loco movere non posse C. (o ladjah v brezvetrju), se humo O., se gremio alicuius Cat., se de Cumano Ci., se istinc Ci., se hinc O.; abs.: Aurora se movet ali Aurora movetur O. se dviga; occ.
a) kot medic. t.t. loco, loco suo ali sedibus suis moveri, v stiku tudi samo moveri Cels. (o kosteh) premakniti (premikati) se, izpahniti (izpahovati) se.
b) kot voj. t.t. castra movere „tabor premakniti (premikati)“ = (iz tabora) odriniti, oditi (odhajati), odpraviti (odpravljati) se, dvigniti (dvigati) se, naprej se pomakniti (pomikati): Ci. idr., castra loco non movere L., castra ex eo loco m. C., qui exercitu lustrato cum Arretium versus castra movisset et contra Hannibalem legiones duceret Ci., castra ad Euphratem, ad hostes m. Cu.; tudi movere (refl.) castris, ex stativis L.; tudi samo movere: iniussu movere non audere L., m. Canusio Ci., a Samo L., in Indiam Cu.; od tod med. in refl.: portis in arva moveri V. od vrat odriniti v boj na poljane, extra confinia moveri Gallorum Amm., priusquam Tissaphernes se moveret N. se je mogel ganiti, ibi delectarum cohortium stationem relinquens praecepit iis, ne se ex eo loco ante moverent quam ipse ad eos venisset L. naj se ne ganejo, nusquam te vestigio moveris L. ali nec vestigio quisquam movebatur L. ne ganiti se, ne premakniti se; tako tudi: signa movere L. (metaf. o biku V.) ali signa e castris m. L. = „vojna znamenja premakniti (iz tabora)“ = na boj oditi (odhajati), odriniti, dvigniti (dvigati) se, m. agmen ali copias Babylonem, a Gazā ali exercitum ex hibernis Cu. dvigniti (dvigati) se z vojaškim krdelom, četami, vojsko iz tabora, zimovišča, aciem et castra m. V. dvigniti se z vojsko in taborom.
c) kot relig. t.t. bidental movere H. strelno znamenje premakniti (in s tem oskruniti).
d) movere catulos leaenae H. ugrabiti (ugrabljati).

2. izgnati (izganjati), pregnati (preganjati), poditi, prepoditi, zapoditi, spoditi, izpodriniti (izpodrivati), pahniti (pehati) iz česa, s česa, od kod: movebatur civilis discidii specie Ter., mota loco O. pregnana iz domovine, m. aliquem possessione Ci. ali ex agro Ci. ep., moveri possessionibus ac dis penatibus Ci. ali sedibus Ci., loco signiferum C. odstaviti, gregem loco Pl. igralce pregnati z njihovega mesta (z odra), veros heredes Ci. izpodriniti, hostem statu L. ali hostes gradu L. pregnati s položaja, corpus statu Ci. ali ex statu Cels. premakniti s položaja, aliquem senatu S. idr. ali de senatu Ci. ali loco senatorio L. ali ordine senatorio Suet., tudi samo ordine Plin. iun. pahniti (izključiti) iz senata; tako tudi tribu Ci., in inferiorem locum de superiore Ci. potisniti; metaf. odvrniti (odvračati), odstaviti (odstavljati) od česa: nemo te de sententiā movere potuit Ci., m. aliquem a vero S. fr.; od tod poznolat. movere aliquem (z)begati, (z)motiti koga: me movet, quod ali quia … Icti.

3. na dan spraviti (spravljati), prinesti (prinašati) odkod, dobaviti (dobavljati), preskrbeti (preskrbovati), oskrbeti (oskrbovati): limum e gurgite O. razri(va)ti, motum ex profundo mare Cu. iz globine vzburkano, do dna razburkano, movere vina (sc. ex apothecā iz kleti) prinesti (prim. testa moveri digna bono die H.), fatorum arcana movebo V. bom spravil na dan = bom razkril, Manes movet (po nekaterih izdajah ciet) V. kliče na dan; occ.
a) nam a Caecilio propinqui minore centesimis nummum movere non possunt Ci. ep. iz Cecilija ne morejo sorodniki iztisniti niti beliča za manj kot 12% (letnih) obresti.
b) kot vrtnarski t.t. (= gr. ὁρμᾶν) gnati, odgnati (odganjati), pognati (poganjati): sarculus corticem movet Col.; nav. refl. se movere ali med. moveri pognati (poganjati): et gemma se et cortex movet Col., de palmite gemma movetur O.
c) kot obr. t.t. prinesti (prinašati): Iovi ferctum Ca.
d) kot medic. t.t. gnati kaj, na kaj, k čemu: sudorem, urinam Cels., alvum Ca., Cels., acria lacrimas movent Cels.; med.: ex ore spumae moventur Cels. pene se cedijo iz ust. —

II. metaf.

1. narediti (delati), vzbuditi (vzbujati), povzročiti (povzročati): Cels., Suet., discordias, societatem consilii publici, indignationem L., misericordiam, suspicionem, fletum populo Ci., lacrimas Q., Sen. ph., alicui invidiam, alicui risum Sen. ph., ea potitio et risus hominum et querellas moverat Ci., verbis odia aspera movi H.

2. zače(nja)ti, podvze(ma)ti, lotiti (lotevati) se: ab Iove carmina nostra move O. (prim. gr. ἐκ Διὸς ἀρχώμεσϑα), deae, cantūs movete V. zapojte, maius opus moveo V., novos ortus moveri Stat. (o Avrori), ego istaec moveo aut curo? Ter. je moje delo, moja skrb?, m. bellum Ci., L., seditionem Icti.; splošno: ne quid a tergo moveretur L., Cu. da ne bi prišlo do česa, do kakšnega poskusa, ut nihil usquam moveri viderunt L.; refl.: iam undique pugna se moverat Cu. se je bila začela; occ. sprožiti (sprožati), pognati, spodbuditi (spodbujati) kaj, da(ja)ti pobudo za kaj, k čemu, nače(nja)ti, omeniti (omenjati), zače(nja)ti govoriti o čem, na dan priti (prihajati) s čim: actionem, consultationem L., quaestionem T., historias H., iocum S. izmisliti si dovtipno besedo; od tod tudi: numen movisse deos traditur L. bogovi so baje dali znamenje, Iuppiter, exemplum veritus, derexit in ipsum fulmina qui nimiae moverat artis opem O. ki je bil pokazal; kot jur. t.t. zače(nja)ti, razpravljati, vršiti, pognati (poganjati), sprožiti (sprožati): controversiam nominis T. (Dial.) ali de verbo Cels., controversiam alicui, accusationem, quaestionem, litem, … Icti.

načel|o⁴ [ê] srednji spol (-a …)

1. (vodilo) der -grundsatz (vzgojno/ vzgoje Erziehungsgrundsatz)
načelo nepobiranja šolnine die Schulgeldfreiheit

2. (kriterij) das -prinzip (eficience/storilnostno Leistungsprinzip, urejanja Ordnungsprinzip)

3. (življenjsko pravilo, maksima) die Maxime, das Lebensprinzip

navad|a ženski spol (-e …)

1. die Gewohnheit; (navajenost) die Gewöhnung, die Übung, die Gewohnheit; -gewohnheit, -verhalten (miselna Denkgewohnheit, nakupovalna Kaufgewohnheit, Kaufverhalten, potrošniška Verbrauchergewohnheit, spalna Schlafgewohnheit, življenjska Lebensgewohnheit, bralne množina Lesegewohnheiten)
(iz) … navade Gewohnheits-
(človek der Gewohnheitsmensch, ironično das Gewohnheitstier, storilec iz navade der Gewohnheitstäter, Gewohnheitsverbrecher, stvar Gewohnheitssache)
stara navada alte Gewohnheit, eingefleischte Gewohnheit
imeti navado die Gewohnheit haben, pflegen zu
opustiti navado mit der Gewohnheit brechen
postati navada posamezniku: zur Gewohnheit werden, nasploh: einreißen, üblich werden
iz navade aus Gewohnheit, gewohnheitsmäßig
figurativno stara navada - železna srajca die Gewohnheit ist eine zweite Natur

2. (pravilo obnašanja) die Sitte, poklicno, poslovno: die Gepflogenheit
biti navada üblich sein
v navadi üblich, gebräuchlich, splošno: allgemein üblich
biti v navadi üblich/gebräuchlich sein

3.
slaba navada die Unsitte, die Untugend
(razvada) die Unart

4.
navade množina (obnašanje) das Verhalten (tudi živalstvo, zoologija)

5. (običaj) der Brauch, Landesbrauch, die Sitte
šege in navade množina das Volksbrauchtum, Sitten und Gebräuche

obíti¹ (obidem) to go round; to make the rounds of; (izogniti se) to avoid, to elude, to evade

obíti zakon to get round the law
obíti pravilo to circumvent a rule
obíti mesto to bypass a town
obíti straže to make a tour of inspection, to make (ali to do, to go) the rounds of sentries
obíti sovražnika to outflank the enemy
obšla meje slabost, omedlevica I suddenly felt faint
obšli smo vso Evropo we travelled Europe from end to end

obnašanj|e srednji spol (-a …) das Verhalten, die Führung, (vedenje) das Benehmen, das Betragen; izumetničeno: das Gehabe; (napačno Fehlverhalten, ob parjenju Paarungsverhalten, potrošniško Konsumverhalten, primerno Wohlverhalten, spolno Sexualverhalten)
… obnašanja Verhaltens-
(raziskovalec der Verhaltensforscher, pravilo die Verhaltensregel, veda o obnašanju die Verhaltensforschung)

order¹ [ɔ́:də] samostalnik
red, ureditev, urejenost
biologija red, vrsta; vrsta, zapovrstje
vojska razvrstitev, razpored, predpisana uniforma in oprema; stanje; ukaz, nalog, odredba
ekonomija (plačilni) nalog, naročilo, naročilnica, nakaznica
pravno sklep (sodišča), odredba; vrsta, razred, stopnja; čin
matematika red, stopnja; družbeni sloj, družbena ureditev
cerkev cerkveni red, liturgijski red; viteški red, odlikovanje viteškega reda; odlikovanje, red
arhitektura klasičen slog stebrov

vojska at the order puška pri nogi
vojska battle order bojni red
vojska marching order paradna formacija
vojska close (open) order zaprta (odprta) formacija
matematika equation of the first order enačba prve stopnje
holy orders duhovniški stan
in orders posvečen (v duhovnika)
to take orders biti posvečen v duhovnika (meniha)
lower (higher) orders nižji (višji) družbeni sloji
by order of po nalogu, na ukaz
to order po povelju, po naročilu
in order v redu, urejen
in bad order v slabem stanju, neurejen
to keep order vzdrževati red
to put in order urediti
to set in order urediti, razvrstiti
to take order with urediti kaj, razpolagati s čim
in order to zato da, da bi
in order that da bi
on order po naročilu, naročen
made to order narejen po naročilu (meri)
on the order of do neke mere sličen; ekonomija po naročilu koga
out of order pokvarjen, neurejen, v slabem stanju; medicina načet (zdravje)
under the orders of pod poveljstvom
to be under orders to do s.th. na ukaz kaj narediti
till further orders do nadaljnjega
parlament to call to order pozvati k redu
parlament to rise to (a point of) order prositi za besedo
parlament to rule s.o. out of order odvzeti komu besedo
ekonomija to be on order biti naročen (blago)
ekonomija to fill an order izvršiti naročilo
ekonomija to give (ali place) an order naročiti
ekonomija money order denarna nakaznica
ekonomija postal order poštna nakaznica
apple-pie order popoln red
order of the day dnevni red; vojska dnevno povelje
to pass to the order of the day preiti na dnevni red
arhitektura Doric order dorski slog (stebrov)
pogovorno a large (ali tall) order težka naloga
Order of Merit red za zasluge
ameriško in short order takoj, nemudoma
standing order trajno pravilo, določen poslovnik
in working order pripravljen za delo (stroj)
law and order mir in red

osnovn|i (-a, -o) Grund- (besedni zaklad der Grundwortschatz, čas die Grundzeit, dolg die Grundschuld, fond der Grundstock, korak der Grundschritt, krog der Grundkreis, pogoj die Grundbedingung, pojem der Grundbegriff, položaj die Grundstellung, pomen die Grundbedeutung, profil das Grundprofil, tekst der Grundtext, beseda das Grundwort, cena der Grundpreis, črta die Grundlinie, ideja die Grundidee, der Grundgedanke, napaka der Grundfehler, das Grundübel, oblika die Grundform, taksa die Grundgebühr, pravilo die Grundregel, število die Grundzahl, vprašanje die Grundfrage, znanje das Grundwissen, živilo das Grundnahrungsmittel); (elementarni) elementar, Elementar- (pojem der Elementarbegriff)

periodic [piəriɔ́dik] pridevnik (periodically prislov)
periodičen, ki se redno ponavlja, občasen
jezikoslovje izražen v retoričnem jeziku, retoričen
astronomija ki se nanaša na pot nebesnega telesa

kemija periodic table periodična tablica elementov
kemija periodic system periodični sistem
kemija the periodic law Mendlovo pravilo

permit² [pəmít]

1. prehodni glagol
dovoliti, dopustiti, privoliti; prenašati, trpeti kaj

2. neprehodni glagol
dovoliti si; dopustiti (of)

to permit o.s. s.th. privoščiti si kaj
time permitting če bo čas dovolil, če bo čas
the role permits of no exception pravilo ne dopušča nobene izjeme

Phasenregel, die, Gibbssche Phasenregel Physik Gibbsovo fazno pravilo

policy¹ [pɔ́lisi] samostalnik
politika (gospodarska, državna), taktika; državništvo, državniška modrost, razumno vodstvo, politična linija; razumnost, primernost; preračunanost, zvitost

ekonomija marketing policy tržna politika
politika foreign policy zunanja politika
politika policy of non-alignment politika neuvrščenosti
it is our policy naše pravilo je
against public policy v nasprotju z javno moralo
honesty is the best policy s poštenjem se največ doseže

postavljanje vejice srednji spol die Punktsetzung, Kommasetzung
pravilo o postavljanju vejice die Kommaregel

potrdíti (sodbo) confirmer, vérifier, corroborer , (zakon) sanctionner, approuver , (pogodbo) ratifier , (uradno, sodno) entériner, homologuer, affirmer, assurer, attester, certifier, légaliser, authentifier, donner acte, constater, reconnaître, consacrer , figurativno sceller

potrditi se se confirmer, se vérifier
potrditi govorico, novico confirmer un bruit, une nouvelle
potrditi pakt, spravo sceller un pacte, une réconciliation
potrditi s pobotnico quittancer
potrditi prejem pisma accuser réception d'une lettre
potrditi s prisego (pravno) affirmer en prêtant serment (ali sous serment, sous la foi du serment)
potrditi zakon sanctionner une loi
pisno potrditi confirmer par écrit
zopet potrditi réaffirmer
izjema potrjuje pravilo l'exception confirme la règle

potrdíti (-im) | potrjeváti (-újem) perf., imperf.

1. confermare, dare conferma; accreditare, omologare:
priča je izjavo potrdila il testimone confermò la dichiarazione
ponovno potrditi, potrjevati riconfermare
potrditi vest accreditare, confermare la notizia
šport. potrditi rezultat tekme omologare una partita

2. (s podpisom, pečatom narediti kaj uradno veljavno) autenticare, certificare, attestare, confermare, sancire; sanzionare, approvare:
potrditi podpis autenticare una firma
potrditi imenovanje nekoga sancire, confermare la nomina di qcn.
potrditi sprejete sklepe sanzionare le decisioni prese

3. (s podpisom, pečatom izraziti, da je kaj sprejeto) vistare, suggellare, confermare

4. (pokazati pravilnost, točnost) avallare, dimostrare, provare, confermare, sostenere:
zbrani dokazi potrjujejo mojo domnevo le prove raccolte avallano la mia tesi

5. dichiarare abile, idoneo al servizio militare
PREGOVORI:
izjema potrjuje pravilo l'eccezione conferma la regola