Franja

Zadetki iskanja

  • občut|ek2 moški spol (-ka …) duševni:

    1. die Empfindung, Gefühlsempfindung (hvaležnosti Dankempfindung)

    2. (duševno občutje) das Gefühl (nejasen ein dunkles Gefühl, neugoden/čuden/slab ein mulmiges/schlechtes Gefühl), -gefühl (hvaležnosti Dankbarkeitsgefühl, krivde Schuldgefühl, lastne vrednosti Selbstwertgefühl, manjvrednosti Minderwertigkeitsgefühl, pripadnosti Gemeinschaftsgefühl, Zugehörigkeitsgefühl, prisile Zwangsgefühl, sramu Schamgefühl, sreče Glücksgefühl, svobode Freiheitsgefühl, ugodja Wonnegefühl, vrednosti Wertgefühl)

    3. (moralni čut) das -gefühl, -[bewußtsein] bewusstsein (časti Ehrgefühl, dolžnosti Pflichtgefühl, [Pflichtbewußtsein] Pflichtbewusstsein, odgovornosti Verantwortungsgefühl, [Verantwortungsbewußtsein] Verantwortungsbewusstsein)

    4. (razpoloženje) die Stimmung
    |
    to je stvar občutka das ist Gefühlssache
    z občutkom mit Gefühl
    z občutkom dolžnosti [pflichtbewußt] pflichtbewusst
    z mešanimi občutki mit gemischten Gefühlen
    navdajati z občutkom domačnosti anheimeln
    imeti občutek, da … sich … fühlen (da imaš prav sich im Recht fühlen, da se od tebe preveč zahteva sich überfordert fühlen, da te kdo zanemarja sich von X vernachlässigt fühlen)
  • oblastnež moški spol (-a …) der Machtmensch; (človek, ki ima vedno prav) der Rechthaber
  • obléčen dressed; attired; clad (v in); robed; accoutred

    dobro obléčen well-dressed, well-clad
    borno, revno obléčen ill-clad, poorly clad
    napol obléčen half dressed, half-clad
    nemarno obléčen slovenly, slatternly
    okusno obléčen smartly dressed
    prav malo obléčen hardly dressed, half-dressed
    tiptop obléčen dressed up to the nines
    svečano obléčen in fine feathers, humoristično in full fig
    biti obléčen kot iz škatlice to be impeccably turned out
    ona je obléčena v črnem she is in mourning
    najbolje obléčeni moški v Londonu the best turned-out man in London
    bila je elegantno obléčena she was beautifully turned out
    biti praznično, nedeljsko obléčen to be in one's Sunday best
  • očí eyes pl; (vid) eyesight

    med štirimi očmi in private, face to face
    pred mojimi očmi before my eyes, in my sight, in my presence
    zaradi vaših lepih očí for your blue eyes
    boleče očí sore eyes, (od prenapenjana) eye strain
    barva očí colour of the eyes
    velike in okrogle očí saucer eyes
    plamteče (krmežljave, izbuljene) očí flashing (bleary, blear, goggle) eyes
    suhe (solzne) očí dry (tearfilled) eyes
    na lastne očí, z lastnimi očmi with one's own eyes
    prav pred njenimi očmi before her very eyes
    slabe očí weak eyes
    z odprtimi očmi with open eyes
    ki ima dobre (risje) očí keen-eyed (lynx-eyed)
    kot bi z očmi trenil (kot bi mignil) in the twinkling of an eye, in a flash
    paša za očí a sight for sore eyes, a delightful sight
    očí so mu bolj lačne kot želodec his eyes are bigger than his belly
    same očí in ušesa so ga he is all eyes and ears, he is all attention
    z očí brati komu to guess by someone's look, to anticipate someone's wishes
    to bíje v očí it offends the eye
    to bôde v očí that strikes (ali catches) the eye
    gledati smrti v očí to look death in the face
    gledati na kaj z drugimi (drugačnimi) očmi to take a different view of something
    imeti dobre (slabe) očí (vid) to have good (bad) eyesight
    imeti pred očmi to have (ali to bear, to keep) in mind (ali in sight, in view)
    vse solzne očí je imela her eyes brimmed with tears
    imeti stalno kaj pred očmi not to lose sight of something
    imeti očí za lepo(to) to have an eye for the beautiful
    imej odprte očí! (pazi se!) keep your weather eye open!
    očí si izjokati to cry one's eyes out
    očí si drug drugemu izpraskati to scratch each other's eyes out
    ne hodi mi pred očí! keep out of my way!, arhaično begone!
    izgubiti iz očí to lose sight of, to lose track of
    ne izpustiti iz očí to keep one's eye on
    ne izpustim ga iz očí I keep an eye on him, I don't trust him out of my sight
    povsod imeti svoje očí (figurativno) to have eyes at the back of one's head
    mencati, meti si očí to rub one's eyes
    napenjati očí to strain one's eyes
    izgini mi izpred očí! get out of my sight!
    nasuti komu peska v očí (figurativno) to throw sand (ali dust) in someone's eyes, to bamboozle someone, to hoodwink someone
    odpreti komu očí to open someone's eyes, to undeceive someone
    to mi je odprlo očí that was an eye-opener for me
    očí se mi odpirajo (figurativno) I begin to see now
    očí sem mu odprl (figurativno) I opened his eyes for him
    široko odpreti očí to open one's eyes wide, to be all eyes
    očí so se mu odprle (figurativno) the scales fell from is eyes
    pojdi mi izpred očí! get out of my sight!, arhaično begone!
    premeriti koga z očmi to eye from head to foot
    to pada v očí that leaps to the eye, that hits you in the eye
    pasti očí na čem to feast one's eyes on something
    pokvariti si očí to spoil one's eyes
    povesiti očí to look down
    v očí mi je padlo it struck me
    ne pridi mi spet pred očí! don't show yourself here again!
    to ti povem med štirimi očmi this is for your private ear
    z očmi je preletel vrt he cast a glance over the garden
    streljati z očmi (figurativno) to shoot glances (na at)
    očí si treti to rub one's eyes
    upreti očí v to fix one's eye upon, to look fixedly at
    škiliti z očmi to squint, to be squint-eyed
    očí se mi solzé my eyes are running
    kot bi z očmi trenil in the twinkling of an eye, in a trice, in a flash
    svojim očem ne verjamem I don't believe my eyes
    komaj verjamem svojim očem I can hardly believe my eyes, I can hardly believe my own eyes
    stopiti komu pred očí (figurativno) to face someone
    vreči očí na to have an eye for
    z lastnimi očmi videti to be an eyewitness
    na očeh se mu vidi, da je lopov his eyes show him up for the rogue he is, arhaično bespeak him a rogue
    od teme se ne vidi prsta pred očmi it is pitch-dark
    videl sem mu na očeh, da laže I could see (ali I saw) from his face that he was lying
    na lastne očí sem to videl I saw it with my own eyes
    zapreti očí to close one's eyes
    preteklo noč nisem mogel zatisniti očí last night I couldn't sleep a wink
    zavezati komu očí to hoodwink someone, to blindfold someone
    zatisniti očí ob, nad (spregledati) to shut one's eyes to, to turn a blind eye to, to condone, to connive at, to wink at
    zapirati očí pred čem to close one's eyes to something
    vrana vrani ne izkljuje očí one crow does not peck out another crow's eyes
    daleč od očí, daleč od srca out of sight, out of mind
  • odsôten absent, not present; (iz hiše, zdoma) away, not at home, out

    odsôten z duhom absentminded, lost in thought
    odsôtni nimajo nikdar prav the absent party is always to blame
  • odsôten absent ; pravno défaillant ; (raztresen) distrait , familiarno dans la lune

    biti odsoten être absent, ne pas être là (ali présent)
    odsotni nimajo nikoli prav les absents ont toujours tort
  • odsôten ausente ; fig (raztresen) distraido, ensimismado , fam en la luna

    biti odsoten faltar
    odsotni nimajo nikoli prav quien no parece, perece
  • oktobra prislov
    (v mesecu oktobru) ▸ októberben
    letos oktobra ▸ idén októberben
    lani oktobra ▸ tavaly októberben
    najpozneje oktobra ▸ legkésőbb októberben
    sprejet oktobra ▸ októberben elfogadott
    potekati oktobra ▸ októberben zajlik
    Ustanovna listina je bila sprejeta oktobra 1863 v Ženevi. ▸ Az alapító okiratot 1863 októberében Genfben fogadták el.
    Prejšnje, prav tako predčasne volitve, so potekale oktobra lani. ▸ A legutóbbi, ugyancsak előrehozott választások tavaly októberben zajlottak.
  • òn | ôna | ôno (njêga (ga), njé (je), njêga (ga)) pron.; pl. (oni, one, ona)

    1. lui (egli), lei, (essa), esso; pl. loro; essi, esse;
    on ima prav, ne ti ha ragione lui, non tu

    2. (v nepredložnih odvisnih sklonih pod poudarkom daljša oblika, sicer krajša)
    njemu verjameš? credi a lui?
    ali mu verjameš? gli credi?
    njega se ne bojim non ho paura di lui
    ne boj se ga non temerlo

    3. (s predlogi se rabi daljša oblika)
    brez njega bi težko uspeli senza di lui non ce l'avremmo fatta

    4. (v brezosebni rabi, v odvisnih sklonih izraža smiselni osebek)
    ni je doma (lei) non è in casa
    zebe ga (lui) ha freddo

    5. (v dajalniku izraža svojino, pripadnost)
    srce ji močno bije il cuore le batte forte
    bil jim je kakor oče gli fece per così dire da padre

    6. nekdaj (v množini, za spoštljivo ogovarjanje osebe) lui, lei, loro:
    gospa, ali so oni pozabili torbico? signora, ha dimenticato lei la borsetta?
  • ožina samostalnik
    1. (pas kopnega ali morja) ▸ szoros
    prepluti ožino ▸ szoroson áthajózik
    prečkati ožino ▸ szoroson átkel
    pluti skozi ožino ▸ szorosban hajózik
    ožina med otoki ▸ szigetek közötti szoros
    plovba skozi ožino ▸ hajózás a szoroson keresztül
    Ožino prepluje vsak dan na stotine tovornih ladij, med njimi pa se smukajo še majhne ribiške ladje. ▸ A szoroson naponta több száz teherhajó halad át, köztük pedig kis halászhajók is cikáznak.
    Povezane iztočnice: Magellanova ožina, Gibraltarska ožina, Bosporska ožina

    2. (zožen predel) ▸ szűk járat, szűk hely, szűkület
    neprehodna ožina ▸ átjárhatatlan szűk járat
    skalna ožina ▸ sziklaszűkület, szűk sziklajárat
    razširiti ožino ▸ szűk járatot kiszélesít
    Vhodno ožino so nekoliko razširili in zaprli z rešetko. ▸ A szűk bejáratot kissé kiszélesítették és ráccsal zárták le.
    Ob robu je manjši ozek rov, ki pa se po 10 metrih zoži v trenutno neprehodno ožino. ▸ A szélén egy kisebb szűk járat található, amely azonban 10 méter után egy jelenleg átjárhatatlan részbe szűkül be.
    Voznik poganja svojo rikšo skozi neverjetne ožine med avtomobili in ostalimi vozili na kolesih. ▸ A sofőr hihetetlenül szűk helyeken tolja át a riksát az autók és más kerekes járművek között.
    Zabojnikov v to vas zaradi ožin na cesti niso mogli pripeljati. ▸ Az útszűkületek miatt a konténereket nem tudtuk elhozni ebbe a faluba.

    3. (lastnost ozkega) ▸ szűkösség
    Ožina ali širina rezila je odvisna od tega, ali z motiko okopavamo, ogrebamo ali kopljemo. ▸ A kapaél szélessége attól függ, hogy a kapával gyomot írtunk-e, vagy talajt lazítunk, illetve forgatunk.
    Pri postavljanju pohištva sem poleg ožine prostora prav tako morala upoštevati, da vanj vodi dvoje stopnic. ▸ A bútorok elhelyezése során figyelembe kellett venni, mennyire szűk a hely, és hogy két lépcső vezet a helyiségbe.
    Dušila me je ožina cest in meje vsepovsod. ▸ Fojtogattak a szűk utak és a mindenütt jelenlévő határok.

    4. (o ozkoglednosti ali omejenosti) ▸ beszűkültség, szűkösség
    Kar človek čuti, zaznava, vidi in sliši je odvisno od njegove percepcije, njene širine ali ožine. ▸ Amit az ember érez, érzékel, lát és hall, az a saját percepciójától, látókörének szélességétől vagy beszűkültségétől függ.
    Omejenost interesov in ožino miselnega dosega je še najlaže prikrivati z velikimi besedami. ▸ Az érdekek korlátozottságát és a gondolati skála szűkösségét a legkönnyebb nagy szavakkal leplezni.

    5. jezikoslovje (o izgovoru samoglasnikov) približek prevedkazárt képzés
    Tako se npr. raba širokega e in o v slovenščini širi, stari pravopis pa je poln besed, ki imajo na teh mestih zapisano izreko z ožino. ▸ Például a szlovén nyelvben a nyílt képzésű e és o használata terjedőben van, és a régi helyesírás tele van olyan szavakkal, amelyek e helyeken a zárt képzésű magánhangzót rögzítenek.
  • pa

    A) adv.

    1. (izraža zavrnitev) invece:
    saj nisi bil zraven. Pa sem bil ma tu non c'eri. Invece sì, c'ero

    2. (poudarja ugibanje) ○, e, mai:
    kaj pa, če ga ne bo e se non viene

    3. (krepi veznik) ○:
    zemlja je tu rodovitnejša kakor pa na Krasu qui la terra è più fertile che sul Carso

    B) konj.

    I. (v protivnem priredju)

    1. ma, invece, mentre, però, quando:
    obljubil je, pa ni držal besede aveva promesso, ma non è stato di parola

    2. (za izražanje nepričakovanega) e, e invece, quando:
    mlad, pa tako pokvarjen così giovane e così corrotto

    3. (za dopolnjevanje prej povedanega) ma:
    večkrat se razjezi, pa ne brez vzroka si arrabbia spesso, ma non senza motivo

    4. (za krepitev prislova) e:
    samo pozdravim jih, potem pa grem corro a salutarli e poi vado

    5. (za stopnjevanje) e:
    pozdrav vsem, posebno pa dragim gostom un saluto a tutti e specie ai cari ospiti

    6. (za izražanje vzročno-posledičnega razmerja) e, e così:
    boji se, pa se skriva ha paura e si nasconde

    7. (za izražanje vzročno-sklepalnega razmerja) e, e pertanto, e perciò:
    to je zanimiv primer, pa je prav, da si ga ogledamo è un caso interessante e perciò merita una disamina

    8. (za izražanje pogojno-posledičnega razmerja) ○, e:
    če ti ni všeč, pa pojdi se non ti piace, vattene
    če nočeš, pa pusti se non vuoi, lascia

    9. (v adv. rabi z vezniki, izraža nasprotje)
    čemu ti bo toliko denarja, ko pa ne moreš vsega porabiti a cosa ti servono tanti soldi se non puoi spenderli?

    II. pog.

    1. (za vezanje dveh stavčnih členov) e:
    prinesi kruha pa sira portaci pane e formaggio

    2. (pri naštevanju) e:
    šumenje macesnov, borovcev pa smrek il sussurrare dei larici, dei pini e degli abeti

    3. (pri ponavljanju iste besede za izražanje visoke stopnje) e (poi):
    tako ne bo šlo, ne pa ne così non va: no e poi no

    4. (za seštevanje) e:
    star je dve leti pa tri mesece ha due anni e tre mesi

    5. ta pa ta, tak pa tak ○, e:
    pride ta pa ta dan arriva il tal e tal giorno
    to se napravi tako pa tako questo si fa così e così

    III. pog. (v vezalnem priredju)

    1. (pri sočasnosti ali zaporednosti) e:
    molči pa čaka tace e aspetta

    2. (za vezanje dveh sorodnih povedkov) e:
    ves dan vpije pa razgraja tutto il giorno non fa che strillare e vociare

    3. (za izražanje namena) e, ○:
    pojdi pa zapri vrata va' a chiudere la porta

    IV.

    1. (za opozoritev na prehod k drugi misli) e:
    pa še to e ancora

    2. (za izražanje začudenja) e:
    pa to naj bo pridnost e questa sarebbe laboriosità?! (poudarja samoumevnost povedanega)
    jurček je pa ja ena najboljših gob il porcino è uno dei funghi migliori

    3.
    a) (izraža soglasje, privolitev)
    ali ga boš kozarček? Pa ja gradisci un bicchiere? Sì, (grazie)
    b) (izraža vdanost v usodo)
    kar bo, pa bo sarà quel che sarà
    c) (izraža zaskrbljenost) pog.
    da je bolan? Pa menda ja ne sta male? Sul serio? Dici sul serio?
    d) (izraža privoščljivost) pog.
    pa imaš, ko si tako nestrpen tutta colpa della tua impazienza
    e) (izraža podkrepitev trditve)
    tepec je, pa pika è uno scemo. Punto e basta
    f) (izraža močno zavrnitev) neanche; manco:
    smem na ples? Kaj pa še posso andare a ballare? Neanche per sogno
    tega ne bi storil, pa če bi mu z zlatom plačal neanche pagandolo a peso d'oro lo farebbe
    g) (izraža omalovaževanje)
    hudič, pa taka večerja che schifo di cena
    pog. ta ga pa pihne è proprio in gamba
    ta ima denarja še pa še quello lì ha soldi a palate

    C) inter.

    1. (izraža dvom) ○, mah:
    bo razumel, da se je zmotil? Pa, ne vem capirà di aver sbagliato? Mah, non lo so

    2.
    pa še kako! eccome
  • pečénka rôti moški spol ; (kukmak) champignon moški spol de couche (ali de Paris)

    goveja, telečja pečenka rôti de bœuf, de veau
    (telečja) ledvična pečenka longe ženski spol (de veau) rôtie
    pljučna pečenka filet de bœuf
    ravno prav pečena pečenka rôti cuit à point
    reženj hladne telečje pečenke tranche ženski spol de veau froid
  • péti (pôjem) to sing, (v cerkvi) to chant; (o zvonu) to ring; (ptice) to warble, to twitter, to chirp; (petelin) to crow; (pesnikovati) to be a poet, to compose poetry

    péti v zboru to sing in a choir
    péti z not brez vaje to sight-read
    péti po notah to read music, to sing from a score (ali from music)
    prenizko péti to sing too low, to sing flat
    previsoko péti to sing too high, to sing sharp
    péti (vesele) božične pesmi to sing (Christmas) carols, to go carol-singing
    večglasno péti to sing in parts
    enoglasno péti to sing in unison
    učiti se péti to learn singing
    začeti péti to intone, to begin to sing
    napačno péti to sing out of tune
    prav(ilno) péti to sing in tune
    péti na vse grlo to sing at the top of one's voice
    péti komu hvalo to sing someone's praises
    péti vedno isto pesem (figurativno) to be always harping on the same theme
    korakali so in peli na vse grlo they marched on, singing at the top of their voices
  • péti1 cantar

    glasno (tiho) peti cantar en voz alta (a media voz)
    prav peti entonar, cantar bien
    napačno peti desentonar, desafinar, fam berrear
    visoko (nizko) peti cantar con voz aguda (con voz de bajo)
    peti z lista repentizar una canción
    peti na ves glas cantar a plena voz
    komu hvalo peti cantar las excelencias de alg
    peti ob klavirski spremljavi cantar con acompañamiento de piano
  • plavalec samostalnik
    1. (kdor plava) ▸ úszó
    vrhunski plavalec ▸ élvonalbeli úszó
    obetaven plavalec ▸ ígéretes úszó
    izkušen plavalec ▸ tapasztalt úszó
    dosežek plavalcev ▸ úszók eredménye
    uspeh plavalcev ▸ úszósikerek
    Povezane iztočnice: daljinski plavalec, maratonski plavalec, sinhroni plavalec, ultramaratonski plavalec

    2. (žival, ki plava) ▸ úszó
    dober plavalec ▸ jó úszó
    Beli medvedi so dobri plavalci in se v vodi prav dobro počutijo. ▸ A jegesmedvék jó úszók és a vízben kifejezetten jól érzik magukat.
  • plaža samostalnik
    1. (pas zemlje ob vodi) ▸ strand, part
    prodnata plaža ▸ kavicsos strand
    nudistična plaža ▸ nudistastrand
    rajske plaže ▸ édeni part
    samotne plaže ▸ magányos strandok, üres strandok
    hotelska plaža ▸ szálloda strandja
    dolga plaža ▸ hosszústrand
    odbojka na plaži ▸ strandröplabda
    plaža na otoku ▸ strand a szigeten
    plaža ob morju ▸ tengerpart
    sprehajati se po plaži ▸ strandon sétál
    sončiti se na plaži ▸ strandon napozik
    plaža se razteza ▸ strand terül el, strand húzódik
    pogled na plažo ▸ kilátás a strandra
    poležavati na plaži ▸ strandon heverészik
    javna plaža ▸ nyilvános strand
    zasebna plaža ▸ privát strand
    urejena plaža ▸ rendezett strand
    kamnita plaža ▸ kavicsos strand, kavicsos part
    betonirana plaža ▸ lebetonozott strand
    mestna plaža ▸ városi strand
    V poletnih dneh je na številnih mestnih plažah in kopališčih ob Donavi množica kopalcev. ▸ Nyári napokon a számos Duna-menti strand és fürdő zsúfolásig megtelik fürdőzőkkel.
    Ob obali se raztezajo brezkončne plaže. ▸ A part mentén végeláthatatlan strandok húzódnak.
    Ko sem na morju, ležim na plaži, berem knjigo in ne razmišljam o službi. ▸ Amikor tengeren vagyok, fekszem a strandon, könyvet olvasok, és nem gondolok a munkámra.
    Povezane iztočnice: divja plaža, peščena plaža

    2. (kot plaža urejen prostor) ▸ strand
    Na Kongresnem trgu bo oživela plaža, na kateri se bodo z mednarodno konkurenco soočili najboljši slovenski igralci. ▸ A Kongresszusi téren strand nyílik, ahol a legjobb szlovén versenyzők nemzetközi mezőnyben mérkőznek meg.
    Izvrstna smuka je bila mogoča na osmih urejenih progah, posebno presenečenje pa so pripravili na "plaži" ob smučišču, saj so prav vsem, ki so prismučali mimo, ponudili brezplačno okrepčilo. ▸ A csodás síeléshez nyolc rendezett pálya állt rendelkezésre, különleges meglepetésként pedig a pálya mentén „strandot” alakítottak ki, hiszen mindenkinek, aki elhaladt mellettük, ingyenes harapnivalót kínáltak.

    3. neštevno, neformalno, izraža negativen odnos (o literaturi) ▸ ponyva [irodalom]ponyvaolvasmány
    Trgovine kar tekmujejo, kdo bo prodajal večjo "plažo" in tako otrokom uničil prirojeni okus za estetiko. ▸ A boltok szinte versenyeznek, melyik ad el több ponyvát, ezzel tönkretéve a gyermekek veleszületett esztétikai érzékét.
    Na splošno velja prepričanje, da se ob pljuskanju morskih valov in petju škržatov najbolje bere "plaža" oziroma šund. ▸ Az az általános felfogás, hogy a tenger hullámzása és a kabócák éneke mellé a ponyvaolvasmányok illenek.
  • pleksi samostalnik
    tudi v pridevniški rabi, neformalno (umetna snov) ▸ plexi
    Še niže je polica, prav na tleh pa dve odprti škatli, izdelani iz pleksija. ▸ Még lejjebb a polc, a padlón pedig két nyitott, plexiből készült skatulya található.
    Sicer pa obiski pod nadzorom potekajo v objektu za obiske, za pleksi pregrado. ▸ Egyébként a felügyelt látogatások a látogatóépületben egy plexi elválasztófal mögött zajlanak.
    Sopomenke: pleksi steklo
  • pò | po

    A) adv.

    1. (per) ciascuno:
    v sobah prenočuje po pet ljudi dormono in cinque per stanza
    vsak otrok je dobil po eno darilo ogni bambino ha ricevuto un regalo (a testa)

    2. per, ○:
    sprehaja se po ure in ure passeggia ore e ore, per ore e ore
    korakajo po dva in dva marciano in fila a due per due, a due a due

    3. (za izražanje prodajne cene) a, ○:
    jajca so po deset tolarjev le uova sono a dieci talleri, dieci talleri (cadauno)
    inštruira po tritisoč tolarjev dà lezioni private a tremila talleri (l'ora)

    B) po prep. (s tožilnikom)

    I. per, ○:
    poslati po zdravnika chiamare il medico
    skočiti po zdravila andare a prendere le medicine

    2. (s svojilnim zaimkom za izražanje hotenja, volje) secondo me, te, lui, ecc., come me, te, lui ecc., a modo mio, tuo, suo ecc.

    3. (za izražanje načina, kako dejanje poteka) come, alla maniera di:
    po božje častiti venerare come Dio, come un dio
    po bratovsko deliti spartire come fratelli, fraternamente
    skrbeti za koga po očetovsko curare qcn. paternamente

    II. (z mestnikom)

    1. (za izražanje premikanja, stanja) per:
    hoditi po gozdu andare per il bosco
    ptice skačejo po vejah gli uccelli saltellano per i rami, di ramo in ramo

    2. (za izražanje usmerjenega premikanja) per:
    stopati po cesti andare per la strada
    plezati po vrvi arrampicarsi per la fune

    3. (za izražanje premikanja z določenim namenom) ○:
    seči po knjigi prendere un libro
    iti po opravkih adempiere impegni
    iti po nakupih andare a comprare, andare a fare spese, fare acquisti, fare lo shopping, fare le compere

    4. (za izražanje usmerjenosti duševne dejavnosti) ○, di:
    povprašati po znancu chiedere notizie del conoscente
    vprašati po imenu chiedere il nome
    potreba po jedi bisogno di mangiare
    pohlep po denarju avidità di denaro
    žalovati po kom piangere qcn.

    5. (za izražanje časa, ki mu sledi dogajanje) dietro; dopo, fra:
    po plačilu dietro pagamento
    po povzetju dietro consegna
    po desetih letih ga spet vidim lo rivedo dopo dieci anni
    po dveh tednih se vrnem torno fra due settimane
    po Divači pride Sežana dopo Divaccia viene Sesana

    6. (za izražanje merila) da, a, secondo:
    spoznati koga po glasu riconoscere qcn. dalla voce
    oblačiti se po modi vestire alla moda
    igrati po notah suonare secondo le note

    7. (za izražanje sredstva) per:
    poslati po pošti spedire per posta

    8. (za izražanje vzroka) per, da:
    po tvoji krivdi per colpa tua
    sloveti po lepoti essere famosi per (la) bellezza

    9. (za izražanje izvora) di, da:
    okus po čokoladi sapore di cioccolato
    smrdeti po žganju puzzare di acquavite
    po očetu ima oči, po materi lase ha gli occhi del padre, i capelli della madre

    10. (za izražanje načina) ○, adm. giusta:
    plaziti se po trebuhu strisciare pancia a terra, carponi
    obsoditi po krivem condannare ingiustamente
    jeziti se po nepotrebnem arrabbiarsi senza bisogno
    po dekretu giusta il decreto

    11. (za izražanje mere) a:
    jemati zdravila po kapljicah prendere le medicine a gocce
    plačevati po kosu pagare al pezzo

    12. (za izražanje cene) a:
    po tovarniški, po znižani ceni a prezzo di fabbrica, a prezzo ridotto
    po čem je vino? a quanto è il vino?
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. kri vpije po maščevanju il sangue chiama vendetta
    J. K., po domače Maček J. K., vulgo Maček
    pren. iti po gobe tirare le cuoia, (za stvar) andare in rovina, andare a monte, andare alla malora
    po mojem to ni prav secondo me, a mio modo di vedere questo non va
    pog. govoriti po naše parlare alla nostra maniera
    priti po slovo venire ad accomiatarsi
    šport. zmagati po točkah vincere ai punti
    vet. krava je po teletu la vacca ha figliato da poco
    po abecednem redu alfabeticamente
    po kronološkem redu in ordine cronologico
    po domače (preprosto) alla buona, sans façon franc.
    po drobcih minutamente
    po dva in dva a due a due
    jur. po hitrem postopku per direttissima
    po krivici immeritatamente
    po lastni ceni a prezzo di costo
    po lovsko (na lovski način) alla cacciatora
    po malem a spizzichi
    po malem delati, šivati, študirati lavoracchiare, cucicchiare, studiacchiare
    po materini strani in linea materna
    teta po materi zia materna
    po mornarsko alla marinara
    po možnosti possibilmente
    po nagnjenosti tendenzialmente
    po nesreči disgraziatamente, malauguratamente
    po običaju tradizionalmente
    (naročiti kaj) po povzetju (ordinare qcs.) contrassegno
    po predpisih normativamente
    po rodu oriundo (adj.)
    Tržačan po rodu oriundo di Trieste
    po sebi razumljivo implicitamente
    po splošnem mnenju a detta di tutti
    (pluti) po toku (navigare) a seconda
    po videzu all'aspetto
    pog. (iti) po vodi (andare) a rotoli
    po vseh štirih carponi
    PREGOVORI:
    po jutru se dan spozna il buon dì si vede dal mattino
    gost je kot riba, po treh dneh smrdi l'ospite è come il pesce, dopo tre giorni puzza
  • pobírati (-am) | pobráti (-bêrem)

    A) imperf., perf.

    1. raccogliere, cogliere; prendere, togliere:
    pobirati krompir raccogliere le patate
    pobrati s tal raccogliere da terra
    pren. pobirati kostanj iz žerjavice togliere le castagne dal fuoco
    pobirati kmetom živino prendere il bestiame ai contadini
    pren. pobirati plodove svojega truda cogliere il frutto dei propri sforzi

    2. raccogliere; fare incetta, raccolta; riscuotere:
    pobirati papir fare raccolta della carta (straccia)
    pobirati prostovoljne prispevke fare una colletta
    pobirati davke riscuotere le tasse

    3. pren. mietere, far deperire, uccidere, stroncare, distruggere, divorare:
    epidemija, ki je pobrala tudi najkrepkejše ljudi un'epidemia che mietè anche i più forti
    jetika jo pobira va deperendo per la tisi

    4. žarg. (dosegati, doseči) conquistare:
    pobirati uspeh za uspehom conquistare un successo dopo l'altro

    5.
    pobirati jo andare, camminare veloce, andarsene
    pobrati jo andarsene, battersela

    6. pog. (porabiti, zasesti) occupare:
    omare poberejo preveč prostora gli armadi occupano troppo spazio

    7. pren. (vzeti za moža, ženo) prendere:
    zakaj bi morala pobrati prav njega? e perché dovrei prendere proprio lui?
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    misliš, da denar na cesti pobiram credi che i soldi mi caschino dal cielo?
    pren. pobirati drobtine raccogliere le briciole
    pren. pobirati ostanke za drugim contentarsi dei rimasugli altrui
    pren. pobirati samo smetano vivere come un pascià, passarsela bene
    sonce pobira sneg il sole scioglie la neve
    pren. pobirati svoje ude in kosti alzarsi a fatica
    pren. taki možje se ne pobirajo za vsakim plotom di uomini così ce n'è ormai pochi
    obrt. pobirati, pobrati petlje raccogliere le maglie
    med. pobrati šive po operaciji togliere i punti dopo l'operazione
    pren. če boš še tako pil, te bo kmalu hudič pobral se non la smetti di bere, creperai presto
    pren. vse bo vrag pobral andrà tutto in malora
    pren. gora je spet pobrala dvoje življenj la montagna ha mietuto due nuove vittime
    umakni se, drugače boš še katero pobral togliti dai piedi, se no rischi di buscarle
    pren. besede je pobral s tvojih ust le parole le ha sentite da te
    pren. noč ga je pobrala sparì nella notte
    pren. pobrati k vojakom arruolare
    pren. pobrati melodijo ricordare la melodia
    pren. pobrati rokavico raccogliere il guanto di sfida
    pren. pobrati pete battersela, alzare i tacchi
    pren. pobrati šila in kopita far fagotto e andarsene
    pobirati klasje spigolare
    pobirati kokone sbozzolare
    pobirati kokone z vej sfrascare
    pobirati prispevke questuare

    B) pobírati se (-am se) | pobráti se (-bérem se) imperf., perf. refl.

    1. alzarsi, rizzarsi

    2. (oditi) andarsene, togliersi di torno

    3. pog. riprendersi
  • podóben resembling, similar, alike, like

    podóben kot jajce jajcu as like as two peas
    na podóben način likewise, in like manner
    podóbni trikotniki similar triangles pl
    bolj podóben bogu kot človeku more like to god than man
    podóbna sta si they are cast in the same mould
    biti podóben to be alike, to look like, to resemble, to bear a likeness (ali resemblance) (komu to someone)
    podóbna vsota a similar sum, a like amount
    biti komu zelo podóben to bear (ali to have) a strong resemblance to someone
    fant je podóben očetu the boy takes after his father
    podóben ti je kot jajce jajcu he is the dead spit and image of you
    niti najmanj si nista podóbna there is not the slightest resemblance between them
    to mu ni prav nič podóbno that is very unlike him
    to je (čisto) njemu podóbno that is just like him
    portret je čisto podóben originalu (osebi) the portrait is a speaking likeness
    in (ali) podóbno and (or) suchlike, and (or) the like
    briga se le za (mar so mu le) karte, biljard in podóbno he cares for nothing but cards, billiards and suchlike