Franja

distinguer [distɛ̃ge] verbe transitif razločevati, razlikovati; karakterizirati; spoznati, jasno videti; odlikovati; da(ja)ti prednost (quelqu'un komu)

se distinguer razlikovati se (de od); odlikovati se; postati razločen, jasen
les jumeaux sont difficiles à distinguer dvojčke je težko razlikovati
je ne distingue pas le seigle du blé ne ločim rži od pšenice
distinguer une maison à l'horizon razločiti, spoznati, jasno videti hišo na obzorju
sa démarche le distingue immédiatement takoj ga je lahko spoznati po njegovi hoji
se distinguer par son savoir odlikovati se po svojem znanju

favour² ameriško favor [féivə] prehodni glagol (with)
podpreti, podpirati, pomagati; počastiti, biti naklonjen; da(ja)ti prednost, protežirati; bodriti
pogovorno biti podoben; olajšati komu kaj

the wind favours the vessel veter je ugoden
the boy favours his father deček je podoben očetu
favour me with an answer odgovorite mi, prosim

forsírati fòrsīrām (fr. forcer)
1. forsirati, dajati prednost: forsirati tešku, ključnu industriju
2. forsirati, pretiravati: forsirati u treningu
3. forsirati, s silo osvojiti, preiti: naši su u naletu forsirali rijeku; forsiran marš pospešen marš

ganar (pri)dobiti, zaslužiti, zmagati, doseči; nakopati si; osvojiti, zavzeti; prehiteti, prekositi, imeti prednost pred, preteči koga

no le ganarias a pícaro ne boš mu kos v prebrisanosti
a trabajador no le gana nadie ne najdeš tako delavnega človeka kot je on
ganar amigos pridobiti si prijateljev
ganar el cielo v nebesa priti
ganar la boca a uno pregovoriti koga
ganar la copa (šp) dobiti pokal
ganar mucho dinero zaslužiti mnogo denarja
ganar a uno en años biti starejši kot
ganar las oposiciones z uspehom se potegovati za (učiteljsko) službo
ganar la orilla doseči breg
le he ganado dos partidas dobil sem dve partiji proti njemu
ganar un pleito dobiti pravdo
ganar terreno pridobiti na terenu, razširiti se
¡así no vas a ganar nada! tako ne boš ničesar dosegel!
ganar de comer, ganar para vivir, ganarse el pan kruh si služiti
ganar a dos por cero zmagati z 2 : 0
Juan te gana trabajando Ivan dela bolje kot ti
llevar las de ganar zmagati, dobiti
ganarse la voluntad de alg. koga zase pridobiti

go before neprehodni glagol
imeti prednost

go before the mast služiti kot navaden mornar

godere^* v. intr. (pres. gōdo)

1. biti srečen, veseliti se, radovati se, uživati:
godo di vedervi in buona salute vesel sem, da vas vidim zdrave
godere della compagnia di qcn. uživati v družbi nekoga
prendere, pigliare a godere qcn. ponorčevati se iz koga, privoščiti si koga
PREGOVORI: chi si contenta gode preg. z malim zadovoljnemu nič ne manjka

2. imeti prednost, korist:
la città gode di un magnifico panorama mesto ima prekrasen razgled

3. uživati:
godere a mangiare bene uživati v dobri jedi; popivati, veseljačiti

handicap² [hǽndikæp] prehodni glagol
šport dati prednost slabšemu nasprotniku
figurativno ovirati, prikrajšati, oškoditi, otežiti, obremeniti

insider [ínsaidə] samostalnik
član (društva), kdor je poučen o čem
ameriško, pogovorno kdor ima prednost, kdor je soudeležen z 10 ali več procenti

Kanzlerbonus, der, prednost predsednika vlade (pri volitvah)

lean^*4 [li:n]

1. neprehodni glagol
nagniti se, nagibati se; opirati se, nasloniti se (on na)
figurativno zanašati se (on na)
figurativno nagibati se k čemu, dajati prednost čemu (to, towards)
biti prislonjen, sloneti (against)

2. prehodni glagol
nagniti, nasloniti (against ob, na)
opreti, podpreti (on, upon)

pogovorno to lean over backward(s) zelo se potruditi

mālō, mālle, māluī (iz ixpt. magis volo > *magsvolo > mavolo (še ohranjene obl. v starejši lat.))

1. raje hoteti, raje z inf. odvisnega glag., prej si izbrati, raje imeti, dajati prednost čemu; abs.: mavis Ci.; z obj. v acc.: O., H., Q., Suet., Lact., qui hoc maluerim Ci., bonos malet Caelius in Ci. ep. bo raje imel za prijatelje, m. leges, ambigua T., quod mallem (kot vrinjeni stavek) O. kar bi rajši videl, kar bi mi bilo ljubše, s quam: Lact., acerbissimum diem malim quam Cinnae dominatum Ci.; drugi člen v abl. comparationis (nam. quam in acc.): H., Ap., armis incruentas condiciones malle T.; pri istem subj. z inf. ali NCI: C., L., H. idr., servire quam pugnare mavult Ci., (sc. Cato) esse quam videri bonus malebat S.; pri spremenjenem subj. z ACI: ut mori mallet quam de his rebus Sullam doceri Ci.; pri istem subj. rabi ACI za poudarek: qui se metui quam amari malunt N., malo me vinci quam vincere Ci., qui se bene mori, quam turpiter vivere maluit L.; redko s finalnim stavkom: Sen. rh., malo non roges Ci., hos mallem secum milites eduxisset Ci., mallem dedisses Cat., mortuom me quam ut id patiar mavelim (= malim) Pl.; včasih pleonast.: Uticae potius quam Romae esse maluisset Ci., potius patriae opes augeri quam regis maluit N., si manere hic sese malint potius quam alio nubere Pl., magis (= potius) malle Ci., Ulp. (Dig.).

2. occ. raje (rajši, bolj) privoščiti komu kaj, bolj naklonjen biti komu: illi omnia malo quam mihi Ci., in hac re malo universae Asiae Ci.

Opomba: Stlat. (ne popolnoma skrč. obl.): māvolō Pl., Ter., māvolunt Naev. fr. ap. Fest., māvelim, -is, -it, -int (= mālim, is itd.) Pl., māvellem (= māllem) Pl., māvolet (= mālet) Pl., māvoluit (= māluit) Petr.; nenavaden fut. I malebit Iul. Val.; pt. pr. mālēns Tert., malentes Hier.

Marktvorsprung, der, tržna prednost, naskok na tržišču

naskòk -óka m
1. navala, juriš, nasrtaj: pripraviti se za naskok
2. naskok: naskok na telovadno orodje
3. prednost u sportskim takmičenjima: imeti pet točk -a
imati pet bodova prvenstva; zmagati z enominutnim -om

nativism [néitivizəm] samostalnik
ameriško, politika prednost domačinov pred priseljenci

ob-tendō -ere -tendī -tentum (mlajša, v klas. lat. redka obl., prim. ostendo)

1. potegniti (potegovati, potezati) pred koga, držati pred koga, razpe(nja)ti pred kaj, narediti (delati) kaj pred čim: Suet., Val. Fl., Cl. idr., coria munientibus Cu., pro viro nebulam V. zagrniti moža v oblak, obtentā nocte V. pod plaščem noči, pod okriljem noči, v temni noči; occ. pass. (razprostrt) biti, stati, ležati pred čim, razprostirati se pred čim: Britannia Germaniae obtenditur T., huic (sc. Libano) … mons adversus Antilibanus obtenditur Plin.

2. metaf.
a) prednost da(ja)ti čemu pred čim, postaviti (postavljati) kaj nad kaj: curis obtendebat (= anteponebat) luxum T.
b) (po)iskati pretvezo za kaj, navesti (navajati) kaj kot pretvezo za kaj, izgovoriti (izgovarjati) se s čim: Gell., Lucan., excusante se Lepido, cum valetudinem corporis obtenderet T., o. preces matris T., rationem turpitudini Plin. iun.
c) kakor s kakim zastorom zagrniti (zagrinjati), zastreti (zastirati): nube diem T., lucem pulvere Sil., limina silvis Stat., paedore foedo obtentus (po nekaterih izdajah obtectus) comam Sen. tr. z lasmi, pokritimi z grdo umazanijo; pren.: quasi velis quibusdam obtenditur, unius cuiusque natura Ci. ep. je tako rekoč zagrnjena z zastiralom.

ob-tineō -ēre -tinuī -tentum (ob in teneō)

1. trdno držati: obtine aures (meas) Pl. drži me za ušesa.

2. zavze(ma)ti, imeti v svoji oblasti (v rokah, posesti), posedovati, imeti: Lucr., pars Galliae, quam Galli obtinent C., spatium, quod acies obtinet Cu., o. loca C. prebivati v krajih, suam domum Ci. imeti svoje domovanje, Lyciam obtinet Antigonus Cu.; od tod v političnem pomenu: praetor provinciam obtinuit Sardiniam N. je upravljal; kot voj. t.t. zasedeno imeti, v obleganju ali zasedbi držati: ripam armis L., castra, vada custodiis C., tecta Cu.; metaf.: perpetuum imperium N., multos annos regnum C., summum magistratum C. ali legati locum N. vršiti, opravljati, imeti, principatum in civitate N. ali gradum in amicitiā Cu. zavzemati, principem locum C. zavzemati prvo mesto = najimenitnejši (najvplivnejši, najveljavnejši) biti, proverbii locum Ci. veljati za pregovor, biti pregovoren, veri vicem Cu. za resnično (resnico) veljati, numerum deorum obtinent stellae Ci. veljajo (se štejejo) za božanstva, fama, quae plerosque obtinet S. ki ji pritrjuje večina, ki ima največ pristašev, caseus medicamenti vim obtinet Plin. rabi (se uporablja) kot zdravilo; occ. dobi(va)ti, preje(ma)ti, zadobi(va)ti: Iust., T., Suet., pacem facere talibus condicionibus: Siciliam Dion obtineret N., spes per Helvetios regni obtinendi C., ius suum contra aliquem Ci., iniuriam L. nepravično pridobljeno, rem C. zmagati.

2. obdržati, pridržati, udržati, zadrž(ev)ati, (trdno) držati se česa, držati, ohraniti (ohranjati): Plin., equestrem obtinuit dignitatem N., lex, quae in Graecorum conviviis obtinebatur Ci., o. auctoritatem in perpetuum Ci., imperium T., regnum C., hereditatem Ci., pontem L., collaudavi milites, quod provinciam obtinuissent L. ker (da) so držali, quod plures auctores edidere et fama obtinuit L. je pridržala; z inf.: earumque artem et disciplinam obtineat colere Pl. naj se vztrajno drži njih lastnosti ...; occ.
a) (svojo pravico, stvar) držati, vzdrževati, obdržati, dognati, veljavo pridobi(va)ti čemu, dobiti: rem obtinuit Caesar C. Cezar je vzdržal (zmogel), o. ius suum contra aliquem Ci., ne hoc quidem iuris obtinuit Ci., non tribunus ultra ius obtinuit T., o. apud Caesarem causam C., res facile obtinebatur Ci. je zlahka obveljala; abs. obtinere (dognati, zmoči, da … , da ne … ) z zahtevnim stavkom: T., Val. Max., Suet., obtinuit, ut accusaret L.; obtinere non potuit, quin ... Suet.; z inf.: cum admitti magnā ambitione aegre obtinuisset Iust.; popolnoma abs.: nec obtinuit Suet. pa ni zmogel, obtinuisset adeo, nisi … Suet.
b) trditi kaj, vztrajati pri kaki trditvi, dokaz(ov)ati kaj: duas contrarias sententias Ci., non dicam id, quod debeam forsitan obtinere Ci., si minus id poteris obtinere Ci.
c) imeti (šteti, smatrati) za kaj: certus equidem eram et pro vero obtinebam Ap.

3. intr. (refl.) držati se, obdržati se, trajati, veljati: Eutr., sequentem noctem caligo obtinuit L., nulla pro sociā obtinet S. ne velja za zaveznico, pro vero antea obtinebat S.; tudi (ob)držati se pred čim, prednost imeti: plurium sententia obtinet Icti., quod et honestius est et merito obtinuit Icti.

override^* [ouvəráid] prehodni glagol
prejahati, utruditi konja pri ježi
figurativno pregaziti, poteptati
figurativno razveljaviti, poničiti, ovreči (veto)
figurativno imeti prednost pred
medicina pretolči se preko

owe [óu]

1. prehodni glagol
dolgovati, biti dolžen (s.th. to s.o., s.o. s.th. komu kaj)
biti dolžan zahvalo (for za)
šport dati prednost

2. neprehodni glagol
biti zadolžen

to owe s.o. a grudge imeti koga na piki, biti jezen na koga
ekonomija IOU (I owe you) zadolžnica

Platzvorteil, der, Sport prednost domačega igrišča/terena

poach² [póuč]

1. prehodni glagol
poteptati, razriti, zmehčati (zemljo); tatinsko loviti, krasti divjad
figurativno kršiti tuje pravice, speljati komu stranke, ukrasti idejo itd.
sleng doseči prednost na nepošten način; vtakniti prst v kaj; žokati; beliti papir

2. neprehodni glagol
biti divji lovec; zmehčati se (tla), biti poteptan, razrit; vriniti se na tuje področje (on)
igrati proti pravilom