Franja

souvenir [suvnir] masculin spomin; spominek

en souvenir de v spomin na
je n'en ai pas le souvenir ne spominjam se tega
souvenir de Paris pozdrav iz Pariza
souvenir visuel spominska slika
mon bon souvenir à votre père lep pozdrav vašemu očetu
veuillez me rappeler au bon souvenir de vos parents! lepe pozdrave vašim staršem!
boutique féminin de souvenirs trgovina s spominki
écrire ses souvenirs (na)pisati svoje spomine
évoquer le souvenir de quelqu'un obuditi spomin na koga
garder ceci en souvenir (de moi)! obdržite to v spomin name!
mes blessures sont des souvenirs de ma chute en montagne moje rane so spomin na moj padec v gorah
garder, conserver un excellent souvenir de quelqu'un ohraniti koga v najlepšem spominu
perdre le souvenir de quelque chose ne se več česa spominjati
raconter des souvenirs de guerre, de captivité, de jeunesse pripovedovati spomine iz vojne, ujetništva, mladosti

sporočíti

sporočiti komu kaj faire connaître (ali savoir) quelque chose à quelqu'un, communiquer quelque chose à quelqu'un, informer quelqu'un de quelque chose, porter quelque chose à la connaissance de quelqu'un, mettre quelqu'un au courant de quelque chose, aviser, prévenir, avertir quelqu'un de quelque chose, annoncer quelque chose à quelqu'un; (uradno) notifier
nekaj vam imam sporočiti j'ai une communication à vous faire
sporočite mu moj(e) pozdrav(e) donnez-lui le bonjour de ma part, transmettez-lui mes amitiés

spoštljív (-a -o) adj. rispettoso, riguardoso, ossequente, deferente, reverenziale:
pokazati se spošljivega do koga mostrarsi deferente verso qcn.
spoštljiv strah (strahospoštovanje) timore reverenziale
imeti naloženo spoštljivo vsoto denarja avere depositata una rispettabile somma di denaro
evf. biti v spoštljivih letih essere avanti negli anni
spoštljiv pozdrav! (i miei) ossequi!
spoštljivo ravnanje ossequiosità

sréčen heureux, fortuné, bon

srečen dan une heureuse journée
srečno pot! bon voyage!
srečno naključje, srečen slučaj un heureux hasard
srečna rešitev une bonne (ali heureuse) solution
imeti srečno roko avoir la main heureuse
biti rojen pod srečno zvezdo être né sous une bonne étoile
srečno dospeti arriver à bon port
srečno! (ob slovesu) au revoir!, adieu!, (rudarski pozdrav) bonne chance!

sréčen feliz; dichoso; afortunado ; (dogodek) fausto ; (bodočnost) venturoso

srečen dan día m venturoso
srečno pot! ¡feliz viaje!, ¡buen viaje!
srečen slučaj feliz casualidad f, feliz coincidencia f, lance m de fortuna
rodil se je pod srečno zvezdo ha nacido con buena estrella
srečno dospeti llegar felizmente, llegar bien
srečno! (rudarski pozdrav za srečno vrnitev iz jame) ¡buena vuelta!

svànuti svȁnēm zdaniti se: ostavi me, majko, da spavam, još nije svanulo; jednog jesenjeg jutra na našoj kapiji svanuo je crni barjak se je pokazala črna zastava; zdravo svanuo, zdravo svanula jutranji pozdrav, ko komu želimo srečo

športn|i [ó] (-a, -o) Sport- (artikli Sportartikel množina, avto der Sportwagen, časopis die Sportzeitung, dogodek das Sportereignis, funkcionar der Sportfunktionär, klub der Sportverein, pilot der Sportflieger, poročevalec der Sportberichterstatter, pozdrav der Sportgruß, pregled die Sportschau, ribič der Sportangler, Sportfischer, tisk die Sportpresse, zdravnik der Sportarzt, dvorana die Sporthalle, medicina die Sportmedizin, novica die Sportnachricht, oprema die Sportausrüstung, panoga die Sportart, poškodba die Sportverletzung, poškodba/okvara der Sportschaden, prireditev die Sportveranstaltung, reportaža der Sportbericht, stava die Ergebniswette, značka das Sportabzeichen, zveza der Sportverband, igrišče die Sportanlage, der Sportplatz, letalo das Sportflugzeug, orodje das Sportgerät, srce das Sportlerherz, Sportherz, srečanje das Sportfest)

tòp vojska cannon, gun, piece of ordnance; (havbica) howitzer

brzostrelni tòp quick-firing gun
daljnostrelni tòp long-range gun
tòpovi pl cannon, artillery, ordnance
oblegovalni tòp siege gun
poljski tòp field gun
protiletalski tòp antiaircraft gun, (pogovorno) ack-ack gun
protitankovski tòp antitank gun
tòp, ki se opoldne sam sproži s pomočjo leče cannon-clock
domet krogle iz tòpa range of a gun
v dostrelu tòpa within gunshot
odporen proti strelu iz tòpa cannon-proof
hrana za tòpove (figurativno) cannon fodder, (arhaično) food for powder
grmenje tòpov cannonade, roar of cannon, thunder of the guns
strel iz tòpa gunshot
obstreljevanje s tòpovi gunfire
obstreljevati s tòpom to shell, to cannonade, to bombard
namestiti tòp to post (ali to station) a gun
ustreliti iz tòpa to fire, to discharge a gun, (s topovi celega boka ladje) to fire a broadside
streljati, ustreliti s tòpovi komu v pozdrav to fire a salute in someone's honour

toss² [tɔs] prehodni glagol
premetavati (ladjo na morju itd.); metati sem in tja; vreči s sebe; vreči, metati, zagnati; visoko dvigniti, nazaj vreči (glavo); vreči (kaj) (to komu)
prevračati, premetavati (seno); metati (kovanec) v zrak (za žrebanje); vznemiriti, razburiti

to toss a Coin zagnati, metati novec v zrak
to toss oars dvigniti vesla v pozdrav
to toss the pancake vreči palačinko v zrak pri pečenju
I'll toss you for it vrgel bom novec (žrebal bom) (za to)
neprehodni glagol
metati se sem in tja, premetavati se; biti premetavan sem in tja; biti razburkan, vzburkati se, valiti se (o valovih); frfotati (lasje, zastava)

to toss out of the room planiti iz sobe

touch² [təč] prehodni glagol
dotakniti se, dotikati se; (o)tipati, potipati; spraviti v dotik (stik); udarjati, igrati (na klavir, na strune), ubirati (strune); lahno se dotakniti (kakega predmeta); ukvarjati se s čim, imeti opravka z; pokusiti; vzeti, dvigniti, prejeti (plačo)
sleng izvabiti (denar) od koga, prevarati, ukaniti, ogoljufati, oslepariti; priti v stik (s čim), mejiti na, naslanjati se na, segati do, raztezati se do; ganiti, užalostiti; užaliti, vznemiriti, pretresti, razburiti; (pri)zadeti, pustiti sledove na; vplivati na
pogovorno biti enak (komu), doseči (koga), meriti se (s kom); pogoditi, uganiti; skicirati; šatirati; modificirati; žigosati (žlahtno kovino)
neprehodni glagol
dotikati se, dotakniti se, priti v stik, mejiti; vplivati na, imeti posledice za
navtika pristati za kratek čas

the apples are touched with frost jabolka so pozebla
clouds are touched with red oblaki so rdeče obarvani
I was touched by his story njegova zgodba me je ganila
it touches none but him to zadeva (se tiče) le njega
to touch bottom dotikati se dna; figurativno doseči najnižjo ceno
his brain (ali he) is touched v njegovi glavi ni vse v redu
to touch the bell pozvoniti
it touched me to the heart to mi je šlo k srcu
I was touched to tears bil sem do solz ganjen
I do not touch cocktails koktajlov se ne dotaknem
no one can touch her for (ali in) beauty nihče se ne more meriti z njo po lepoti
he touches 5 feet visok je 5 čevljev
to touch glasses trčiti s čašami
to touch one's hat dotakniti se klobuka (v pozdrav)
how does this touch him? kakšno zvezo ima to z njim? kaj se to njega tiče?
to touch lucky imeti srečo
nobody can touch him nihče mu ni enak, se ne more meriti z njim
to touch s.o. for two pounds izvabiti iz (upiliti, navrtati) koga za 2 funta
to touch to the quick zadeti v živo, prizadeti (koga), užaliti
to touch on the raw razžaliti, razjeziti, razkačiti
the soap won't touch these spots milo ne doseže ničesar pri teh madežih
to touch the spot pravo pogoditi
to touch wood potrkati po lesu (da se ubranimo zlih sil usode)
touch wood! ne kličimo nesreče!
this touches on treason to meji na izdajo, to je že kot izdaja

troop² [tru:p] neprehodni glagol
zb(i)rati se, zgrniti se; zbrati se vjato; iti skupaj (with z)
iti v trumah; marširati; hiteti

to troop away, to troop off (out) pogovorno hitro oditi, popihati jo, pobrati se proč
prehodni glagol
vojska formirati

to troop the colours opraviti slovesen pozdrav zastavi (pred četo)

udáriti (-im) | udárjati (-am)

A) perf., imperf.

1. colpire, battere; picchiare:
udariti koga v obraz, v trebuh colpire qcn. al viso, al ventre
udariti s petami v pozdrav battere i tacchi in segno di saluto
ura udari vsake pol ure l'orologio batte, suona ogni mezz'ora
udariti pečat na listino mettere, apporre il timbro sul documento

2. battere, sbattere, urtare:
avtomobil je čelno udaril v zid l'auto ha sbattuto frontalmete contro il muro

3. cadere:
v senik je udarila strela un fulmine è caduto sul fienile

4. pren. attaccare, assaltare:
udariti na sovražnika attaccare il nemico

5. pren. (nenadoma, silovito pojaviti, pojavljati se) erompere, prorompere; emergere, (ri)apparire; avvertire, essere investito:
njegove slabe lastnosti so spet udarile na dan le sue pecche riapparvero nuovamente
v nos mu je udaril vonj po ožganem fu investito da un odore di bruciato

6. (prizadeti, prizadevati) colpire:
državo je udarila huda gospodarska kriza il paese fu colpito da una forte recessione

7. pren.
slepota ga je udarila diventò cieco, perse la vista
kap, sončarica ga je udarila subì un colpo apoplettico, un colpo di sole

8. impers. pog. ammalarsi
udarilo mu je na ledvice, na oči si ammalò ai reni, agli occhi

9. (napasti, napadati, kritizirati) attaccare, criticare:
udariti po političnih nasprotnikih attaccare gli avversari politici

10. attaccare, incominciare a, mettersi a:
udariti polko attaccare una polka
udariti tarok fare una partita di tarocchi
udariti po žganju darci dentro col brandy
udariti obilno malico fare una colazione abbondante

11.
udariti v jok, v smeh scoppiare a piangere, a ridere

12. pren. dire, prendere a dire, sparare:
naravnost udariti dire direttamente

13. udariti jo (iti, oditi) andarsene; tagliare:
udariti jo čez travnik tagliare per il prato
udariti jo v hribe andare in montagna
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. njegove besede so jo udarile (prizadele) le sue parole la ferirono
pren. v glavo mu je udarila misel, da bi se oženil, da je čas, da se oženi gli venne in mente di sposarsi, che era ormai ora di sposarsi
kri mu je udarila v glavo il sangue gli montò alla testa
pren. pohvala mu je udarila v glavo la lode gli diede alla testa
pren. udariti na pravo struno toccare il tasto giusto
udariti s pestjo po mizi battere il pugno sul tavolo (tudi ekst.)
pren. udariti po žepu colpire al portafoglio
pog. kap ga je udarila gli è venuto un colpo (apoplettico)
pren. udariti mimo, v prazno fallire il bersaglio
pren. udariti v oči saltare agli occhi
udariti (si) v roke concludere un affare
udariti jo po slovensko parlare, cantare in sloveno

B) udáriti se (-im se) perf. refl.

1. darsi un colpo, ferirsi, battersi:
pri padcu se je udaril v glavo nella caduta si battè la testa

2. pren. (sporeči se) litigare

3. (spopasti se) scontrarsi

valentine [vǽləntain] samostalnik
veselo ali ljubezensko pisemce ali slika, ki se pošlje (večinoma anonimno) osebi nasprotnega spola (izvoljencu ali izvoljenki) na dan sv. Valentina (14. februarja); na dan sv. Valentina izbrani izvoljenec (-nka); izvoljenec, -nka

wired valentine telegramski pozdrav na dan sv. Valentina
St Valentine's Day dan (praznik) sv. Valentina (14. februar)

valeō -ēre -uī, valitūrus (iz indoev. kor. *u̯al- biti močan; prim. sl. vladati = lit. valdýti = let. vàldît, sl. vladar, sl. in hr. vladika škof, got. waldan = stvnem. waltan = nem. walten delovati, opravljati funkcijo, gospodariti, lat. Valerius, validus, valetūdō, valor, valēscō idr.)

I.

1. biti močen (močan), biti pri moči (močeh), biti krepek (krepak), imeti moč (moči), biti trden: Pl., Cels., Sen. ph. idr., plus valeo Ph. močnejši sem, valuit mea dextra valetque O., pedibus valere N. biti močnih (trdnih) nog, imeti močne (trdne) noge, biti dober hodec, biti pešec, cursu pedum valere V., non lingua valet O. nima moči, je omrtvel, animo parum valere S., Aur. biti slaboumen, quantum ignes animaeque valent V. zmorejo, quae valeant in talia pondera O. za tako težo, quantum dextrae ad caedendum valent Hirt., velocitate ad cursum valere Ci. biti sposoben za … ; occ.
a) (z inf.) imeti (telesno) moč, imeti dosti (telesne) moči, (z)móči, biti zmožen: Lucr., Suet. idr., nec valuere manūs educere telum O., valet ima summis mutare deus H., quid ferre recusent, quid (sc. ferre) valeant umeri H. zmorejo.
b) (o zdravilih) biti dober za kaj, pomagati pri čem, delovati, učinkovati pri čem, na kaj, učinkovit biti pri čem: valere ad id, ad omnia Cels., contra serpentium morsūs, adversus animal nominis sui Plin., aeque, parum, eodem Cels., potu, illitu, suffitu Plin.; (z inf.) imeti moč, (z)móči: Plin. idr., marrubii sucus … valet eiusmodi necare animalia Col.
c) (o glasovih) močno zveneti, močno doneti, krepko izgovarjati se: cum C ac similiter G non valuerunt, in T ac D molliuntur Q.

2. metaf. imeti moč, imeti vpliv, imeti veljavo, biti močen (močan), biti vpliven, biti mogočen, (z)moči, premoči, imeti premoč, opraviti, veljati, obveljati idr.: Pl., Ter., Enn. ap. Gell., L., T. idr., cuius late imperium valuit S., multum valere equitatu, pedestribus copiis C. imeti zelo močno konjenico, imeti močno pehoto, pedestribus copiis plus quam navibus valere N. imeti močnejšo pehoto kot ladjevje (mornarico), minus multitudine militum valere C. po številu vojakov biti slabši (šibkejši), imeti manjšo vojno moč, imeti manjše vojaške sile, qui plus opibus, armis, potentiā valent Ci., tantum valuit eloquentiā, virtute N., quantum gratiā, auctoritate, pecuniā valent C., potestis … constituere, hanc auctoritatem … quantum apud exteras nationes valituram esse existimetis Ci., in primis dicendo valebat N. bil je zlasti zelo vpliven (znamenit) govornik, apud quem ut multum valeret, multo labore … effecit N., plurimum inter eos Bellovacos et virtute et auctoritate et hominum numero valere C., utrum apud eos pudor an timor valeret C. ali premore več sram ali strah, ali je močnejši sram ali strah, quantum ego Marte, tantum valet iste loquendo O., rogando valere O. (z)moči s prošnjo, preces valuere O. so zmogle, so premagale, si vota valuissent O., apud quosdam merces valuit L., nil dona valuere V. niso nič opravili, niso imeli nobenega uspeha, eius ratio non valuit N. njegov nasvet ni obveljal, ut lex valeret, effecit N. uveljavil je zakon, crimen valet Ci. ali coniuratio valet S. zmaguje, haec fama valebat S. se je širila, valuit odium Ci. je prevladalo; namen oz. smoter se izraža s praep. ad, poklas. tudi z in z acc. moč (moči) imeti za kaj, imeti vpliv, moči vplivati na kaj, premoči kaj, pripomoči (pripomagati) k čemu, da se kaj stori: tu non solum ad neglegendas leges, verum etiam ad evertendas valuisti Ci., perficiam, ut invidia mihi valeat ad gloriam Ci., multum ad terrendos nostros valuit clamor C., qui (sc. amici) parum valent in unius elati solacium Sen. ph. nas pač ne morejo potolažiti za smrt edinega; occ.
a) (z inf.) (z)moči, premoči: Lucr., Val. Max., Suet. idr., tantum valet mutare vetustas V., eos ferrum acutum reddere valet H., nemo consistere in axe me valet excepto O., suos a direptione castrorum continere non valuit L., res secundae valent commutare naturam Cu.; inf. se dostavlja v mislih: secutae, quantum valuere (sc. sequi) O., di mihi dederunt, quidquid valuere (sc. dare) O.; non (nec) valere s quin: nec potestas horum valuit, quin eos praeferrent L.
b) veljati, meriti na koga, kaj, leteti na koga, kaj, biti na koga ali kaj, nanašati se na koga, kaj, namenjen biti komu, čemu: Lact., id responsum quo valeret N., hoc eo valebat, ut ad decertandum cogerentur N., definitio in omnes valet Ci. velja za vse, hoc videtur contra te valere Ci.; pesn.: quo valeat nummus H. za kaj je dober.
c) (o denarju) veljati, imeti vrednost, biti vreden: Varr., Plin., Icti., Aug., Ambr. idr., dum pro argenteis X aureus unus valeret L.
d) (o besedah) imeti pomen, pomeniti (pomenjati): Varr., Corn., Q., Suet. idr., quaerimus verbum, quod idem valeat Ci., hoc verbum quid valeat, non vident Ci. —

II.

1. biti zdrav, biti pri zdravju, dobro se imeti, dobro se počutiti (naspr. aegrotare, aegrum esse): Ca., Acc. ap. Non., Auct. b. Alx., Plin. iun., Cels. idr., valeo et salvus sum Pl., valen? valuistin? (= valesne? valuistine?) Pl., valet Euristheus O., recte valere Pl., bene, melius valere Ci., minus ali minus recte valere Ci. biti bolan (bolehen), ne biti nič kaj zdrav, optime valere et gravissime aegrotare Ci., ut vales? Ter. ali ut valet? H. kako se ima(š) ali počuti(š)?, valere corpore Ci. = valere a corpore Pl. na telesu, telesno, stomacho Iuv., ab oculis Gell., nec minus valeo, quam corpore, mente O., a morbo valui, ab animo aeger fui Pl.; impers.: quid agitur, Saguristio? ut valetur? Pl. kako je kaj?, kako je z zdravjem?; od tod kot stalno besedilo na začetku pisem: si vales, bene est (s kraticami: S. V. B. E.) ali si vales, gaudeo (S. V. G.), pogosto s pristavkom: ego (equidem) valeo (E. V. ali E. Q. V.) Ci. ep.; tudi: cura, ut valeas Ci. ep. ostani lepo zdrav.

2. kot običajen poslovilni pozdrav: valḗ (redkeje valeas Pl.), valēte, valēbis zdrav ostani!, zdravi ostanite!, bodi (bodite) zdravi!, srečno!, zbogom!, valeto Pl., Ter. zdrav ostajaj!, iamque vale et nati serva communis amorem V.; poseb. „vale“ dicere; tudi kot sklop, pisano valĕdicere (gl. valĕ-dīcō) reči „pozdravljen“, reči „zdravstvuj“, reči „zbogom“, vzeti (jemati) slovo, posloviti (poslavljati) se, srečo si dati (dajati): sub noctem dixere „vale“ O., saepe „vale“ dicto (abl. abs.) rursum sum multa locutus O., vale dicere (valedicere) alicui Sen. ph.; pesn. tudi s skrajšanim e v zevu (vocalis ante vocalem corripitur): dictoque valē (abl. abs.) valĕ inquit et Echo O., longum, formose, valē valĕ inquit, Iolla V.; v enakem pomenu tudi dicere alicui valere: iam dixisse rebus humanis valere Ap., abstinatissime retinuit, ut liberti servique mane salvere, vesperi valere sibi singuli dicerent Suet. da so mu voščili dobro jutro in lahko noč; od tod iubere aliquem valere: iubeo vos valere Pl. da ste mi zdravi!, zdravstvujte!, bodite zdravi!, iussi te valere Ci. (rekel sem ti „zdravstvuj“ =) poslovil sem se od tebe; nam. vale dicere poznolat. valē facere ali kot sklop valĕfacere: Ap., Vulg., Aug. idr.; vale kot poslovilni pozdrav na koncu pisem: vale Ci. ep., vive, vale H., vive valeque H.; tudi kot slovo od mrtvih: Cat., Aus. idr., Palla, aeternum vale V. zdravstvuj (pozdravljen, zbogom) na veke!; metaf. kot izraz odklanjanja zbogom!, srečno!, pojdi!, proč z (s) … !: Pl., Ter., O., Cat. idr., sitalis est deus, valeat Ci., quaque valeant ista Ci., „haud mihi vitā est opus hac“ ait et „valeas“ H. pusti me pri miru, valeat Venus valeantque puellae Tib., valete curae Petr. — Od tod adj. pt. pr. valēns -entis, adv. valenter

1. močen (močak), krepek (krepak), silen, mogočen: Pl., V., Cels., Stat., Gell. idr., iuvenis O., robusti et valentes satellites Ci., homo imbecillus a valentissima bestia laniatur Ci., facit ira valentem O., membris valens Nessus O., valenter resistere Col.; metaf. (o neživih subj.): Col., Cels. idr., trunci valentes V., tunicae valentes O. močne, debele, coepit … spirare valentius Eurus O.

2. zdrav, čvrst: Pl., Varr., Pr., Cels. idr., medicus confirmat propediem te valentem fore Ci., puer, horā undecimā cum valens in publico visus esset, ante noctem mortuus est Ci., sensus sani et valentes Ci.; subst. valēns -entis, m zdravi (naspr. aeger): Ci.; metaf.: animi valentes Ci.

3. metaf.
a) močen (močan), mogočen, vpliven: tam valenti resistere Ci., cum valenti ore pugnare Ci., cupivit bellum componere, quo valentior postea congrederetur N., opibus valentes N., valens flamma O., oppidum malum atque valens S., oppida valentissima N.
b) močen (močan) ali krepek (krepak) = moč dajajoč, zdravje dajajoč (prinašajoč), zdravilen, tečen, izdaten, redilen, hranljiv: cibus, medicamenta Cels., remedia nimis valentia Ci.
c) močen (močan) = silen, hud: fricatio, morbus, vitium Cels.
d) močen (močan) = izdatno učinkujoč, učinkovit, tehten: fraus valentior quam consilium Ci., causa O., causae valentes Ci., argumenta Q., oratio minus valens Varr., valentium carminum libri H., valens dialecticus Ci., solacium valentissimum Sen. ph., valente dicere ali valenter (dictum) Val. Max. krepko, s poudarkom, živo.

vêslo oar; scull; paddle; (dolgo) sweep

opremljen z vêsli oared
na dve vêsli pair-oared
čoln na 2 vêsli, na 4 vêsla pair-oar, four-oar
udarec z vêslom stroke of the oar
pripravite vêsla! ship your oars!
izvlecite vêsla! unship your oars!
dvigniti vêsla v pozdrav to toss oars

vojáški military; army; soldierly, soldierlike, soldier's

vojáška akademija military academy
vojáška blagajna war chest
vojáška disciplina military discipline
vojáška ekspedicija military expedition
vojáški duhovnik (kurat) army chaplain, žargon sky pilot
vojáški dobavitelj army contractor
vojáški poklic military profession
vojáška policija military police
vojáška obveščevalna služba military intelligence service
vojáška služba military service
nesposoben za vojáško službo unfit for active service
vojáške oblasti military authorities pl
vojáški obveznik national service man
splošna vojáška obveznost national service
vojáški stan profession of arms
vojáški pozdrav military salute
vojáška šola military college
vojáška sila, moč military power
vojáški kazenski zakonik pravo military code
vojáški službeni list army gazette
oseba, ki se zaradi vestí upre vojáški službi conscientious objector
sposoben za vojáško službo fit to serve, able-bodied, eligible for military service
vojáški zapor military prison
vojáška zdravstvena služba army medical service
vojáška vozovnica soldier's reduced-rate railway ticket
vojáška plača army pay
splošna vojáška obveznost universal conscription, ZDA universal military training (krajšava: UMT)
vojáški prestopek military offence
vojáška izdaja, izdajstvo military treason
vojáška znanost military science

vrníti devolver; restituir ; (nazaj poslati) reexpedir, reenviar ; (stroške, denar) re(e)mbolsar

vrniti obisk, pozdrav devolver la visita, el saludo
vrniti dobro za zlo devolver bien por mal
vrniti milo za drago (šilo za ognjilo) pagar en la misma moneda
vrniti komu njegove izdatke re(e)mbolsar a alg de sus desembolsos
vrniti se v domovino restituirse a su patria
vrniti se v svoj dom restituirse a su casa paterna

vzdígniti (-em) | vzdigováti (-újem)

A) perf., imperf.

1. alzare, sollevare, levare:
vzdigniti roko v pozdrav alzare la mano in segno di saluto
vzdigniti sidro in odpluti levare l'ancora e partire

2. (narediti, delati višje) alzare:
vzdigniti hišo za nadstropje alzare la casa di un piano

3. sollevare:
vzdigniti bolnika sollevare il malato
pog. vzdigniti iz postelje svegliare, buttare giù dal letto
vulg. vzdigni no že rit e alzati!

4. (spraviti, spravljati na višjo stopnjo) aumentare, accrescere; ekst. elevare:
vzdigniti cene aumentare i prezzi
vzdigniti prodajo accrescere le vendite
vzdigniti življenjsko raven elevare il tenore di vita

5. (sprejeti, sprejemati naročeno, shranjeno) prelevare, ritirare:
vzdigniti pismo na pošti ritirare la lettera alla posta

6. (dvigniti, dvigovati v upor) sollevare

7. (povzročiti, povzročati) suscitare, creare, fare:
vulg. vzdigniti hrup, preplah fare chiasso, casino; creare panico
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
vzdigniti koga (razburiti, vznevoljiti) irritare
pren. vzdigniti glave alzare la testa, farsi insolente
pren. vzdigniti jadra levare le vele, andarsene
vzdigniti nos mettere il broncio, offendersi
pren. vzdigniti veliko prahu sollevare un polverone
vzdigovati prst ammonire, minacciare
vzdigniti oči, pogled h komu guardare qcn.
vzdigniti roko nad koga, proti komu alzare la mano su qcn.; colpire, picchiare qcn.
hitreje vzdigovati noge andare più veloce
vzdigovati svet s tečajev scombussolare, sconvolgere i principi convalidati
vzdigovati koga v nebesa portare, levare qcn. alle stelle

B) vzdígniti se (-em se) | vzdigováti se (-újem se) perf., imperf. refl.

1. alzarsi, levarsi, sollevarsi:
pog. vzdigniti se od mize, s postelje alzarsi da tavola, dal letto

2. (pojaviti, pojavljati se) spuntare, insorgere:
v srcu se mu vzdigne dvom, sum nel suo cuore spunta la speranza, il dubbio

3. (s smiselnim osebkom v dajalniku čutiti, začutiti slabost) avere, dare il voltastomaco:
v želodcu se mu je vzdignilo ob tistem neredu un disordine da fargli venire il voltastomaco
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
gastr. testo se je lepo vzdignilo (vzhajalo) la pasta ha lievitato bene
pren. v gledališču se je spet vzdignila zavesa il teatro ha riaperto
pren. vzdigniti se nad povprečje sollevarsi al di sopra della mediocrità
živo srebro se je močno vzdignilo la temperatura è salita di molto

walk about prehodni glagol
voditi okoli
neprehodni glagol
hoditi okoli, sprehajati se brez cilja, pohajkovati, postopati

walk about! nadaljuj z delom! (klic častnika vojaku, da prepreči njegov pozdrav)

zastáva¹ (prapor) flag, (zlasti vojska) colours pl; standard; banner

zastáva na pol droga flag at half-mast
bela (parlamentarska) zastáva flag of truce
bela zastáva white flag
piratska zastáva skull and crossbones, Jolly Roger, (pirate's) black flag
kraljevska zastáva (prapor) royal standard
državna zastáva Velike Britanije Union Jack
zastáva britanske vojne mornarice White Ensign
zastáva angleške trgovske mornarice Red Ensign
zastáva ZDA Stars and Stripes
zastáva trgovske mornarice merchant flag
pozdrav zastávi trooping of the colour
z razvitimi zastávami with flying colours
pred odhodom ladje dvignjena modra zastáva Blue Peter
mesto je v zastávah the town is decorated (ali hung) with flags (ali with bunting)
okrasiti z zastávami to flag
izobesiti zastávo to hoist the flag (ali the colours)
izobesiti belo zastávo (figurativno, vdati se) to hang out the white flag
dvigniti zastávo svobode (figurativno) to raise the standard of liberty
pluti pod napačno zastávo (figurativno) to sail under false colours
razviti zastávo to unfurl the banner
priseči zastávi to swear allegiance to the flag
spustiti zastávo (= priznati poraz) to lower (ali to strike) the flag (ali one's colours)
spuščati in dvigati zastávo v pozdrav to dip the flag