Franja

verificírati -ìcīrām, verìfikovati -ujēm verificirati, potrditi, overiti: verificirati zapisnik

vérifier [verifje] verbe transitif preveriti; preiskati, preskusiti; overiti, potrditi, verificirati

vérifier sur place preveriti na mestu
vérifier des propres yeux na lastne oči se prepričati
vérifier des comptes, le poids preveriti račune, težo
les événements ont vérifié mes craintes dogodki so potrdili mojo bojazen
se vérifier uresničiti se, biti potrjen
mes prognostics se vérifient moje napovedi se uresničujejo

verify [vérifai] prehodni glagol
preveriti, dokazati (resničnost, pravilnost česa), potrditi (pravilnost); uresničiti, izpolniti (obljubo)
pravno overiti (listino), potrditi; potrditi (izjavo) z dokazom; pregledati, verificirati, kontrolirati

verify an account preveriti, kontrolirati račun
subsequent events verified our suspicions poznejši dogodki so pokazali pravilnost naših sumov

vindicate [víndikeit] prehodni glagol
braniti, ščititi (from pred)
zagovarjati; oprati (čast)
pravno zahtevati; dokazovati; upravičiti; potrditi
zastarelo maščevati, kaznovati

to vindicate o.s. opravičiti se
to vindicate one's veracity dokazati svojo resnicoljubnost
to vindicate one's rights zahtevati vzpostavitev svojih pravic

vistare v. tr. (pres. visto)

1. vidirati, potrditi, potrjevati

2. dati vizum

vouch¹ [váuč] prehodni glagol
jamčiti (for za)
potrditi; navesti za dokaz, za okrepitev; biti porok, garantirati

I can't vouch for him ne morem jamčiti zanj
to vouch an authority navesti (citirati) ugledno osebo, strokovnjaka
to vouch for the truth of a statement jamčiti za resničnost trditve

warrant² [wɔ́rənt] prehodni glagol
pooblastiti; avtorizirati; jamčiti, garantirati; upravičiti, utemeljiti; (ob)varovati (from, against pred)
potrditi, dokazati

nothing can warrant his insolence nič ne more upravičiti njegove nesramnosti
they warrant us punctual delivery jamčijo nam točno dobavo
I warrant this report to be true jamčim, da je to poročilo resnično
I (will; ali 'll) warrant (you) pogovorno lahko prisežem, zagotavljam vam

witness² [wítnis] prehodni glagol
(iz)pričati, potrditi, dokazati; overiti (podpis ali s podpisom), podpisati (listino) kot priča; biti priča (očividec), prisostvovati (čemu); videti na lastne oči
neprehodni glagol
pričati (against, for ali to proti, za)
biti priča, biti za pričo

to witness heaven! zastarelo bog mi je priča!
to witness my poverty! moja revščina naj mi je priča!
to witness to s.th. figurativno izpričati, potrditi kaj
I witnessed the accident bil sem priča nezgode
I have witnessed his will kot priča sem podpisal njegovo oporoko

атестува́ти -ту́ю недок., док., atestírati -am nedov., dov., potrjeváti -újem nedov., potrdíti -ím dov.

засвидетельствовать potrditi; overoviti, legalizirati; izpričati;
засвидетельствуйте моё почтение вашей матушке (zast.) sporočite svoji materi moje spoštovanje

затве́рдити -джу док., potrdíti -ím dov., odobríti -ím dov.

підтве́рдити -джу док., potrdíti -ím dov.

подтверждать, подтвердить potrjevati, potrditi;
п. документом podkrepiti s spričevalom

посві́дчити -чу док., potrdíti -ím dov.

скреплять, скрепить utrjevati, utrditi, pritrditi, potrditi (s podpisom);
с. скобами s skobami zvezati;
с. болтами zakliniti, zasvoriti;
с. узы дружбы utrditi prijateljske vezi;
сказать скрепя сердце reči s težkim srcem

стве́рдити -джу док., odobríti -ím dov., potrdíti -ím dov., zatrdíti -ím dov.

удостоверять, удостоверить overjati, overiti (podpis), potrjevati, potrditi; zagotavljati, zagotoviti, preprič(ev)ati

утверждать, утвердить utrjevati, utrditi, potrjevati, potrditi, zatrjevati, zatrditi;
утверждать trditi, dokazovati;

apurer [apüre] verbe transitif definitivno pregledati in potrditi, zaključiti (konto)

avoir ses comptes bien apurés (figuré) imeti čiste račune, čisto vest

āsciscō (adsciscō) -ere -scīvī -scītum

1. privze(ma)ti, priz(i)vati, k sebi poz(i)vati, spreje(ma)ti: perficiam..., ut hunc A. Licinium non modo non segregandum... a numero civium, verum etiam... putetis adsciscendum fuisse Ci., asciverunt sibi illud oppidum piratae Ci. spravili so na svojo stran, pridobili so si, asc. manus Mulcibri Ci. na pomoč pozvati, exsulibus omnium civitatum ascitis Hirt., plurimos cuiusque generis homines ascivisse sibi dicitur S., dominos acrīs adsc. Lucr., precibus uxoris Tiberio Germanicum, sibi Tiberium T., tribunos centurionesque et volgus mititum T.; s predikatnim acc.: me patronum asciverant Ci., asc. aliquem socium ad bellum C., aperit docetque se... a Gabinio... socium adscitum nihil amplius scire S., asc. aliquem generum V., L., T.; na vprašanje kam? ali čemu? s praep.: nemo... fuit, quem non ad hoc incredibile sceleris foedus adsciverit Ci., asc. aliquem ad spem praedae L., aliquem in numerum civium Ci., in civitatem L., T., in senatum T., in nomen familiae suae Suet., virginem in matrimonium Iust. za ženo vzeti, aliquem in societatem sceleris Cu., in conscientiam facinoris pauci asciti T., asc. aliquem inter patricios T.; pesn. z dat.: tu certe scis hoc, superis ascite... Caesar O. bogovom pridruženi.

2. pren.
a) od kod kaj vzeti (jemati), spreje(ma)ti, prevze(ma)ti, prije(ma)ti se česa: hanc consuetudinem, dictionis genus, amicitiam propter utilitates Ci., quod natura ipsa asciscat Ci. zahteva, sacra a Graecis ascita et accepta, sacra ista ascita ex Phrygia Ci., asc. civitatem N. sprejeti državljanstvo, nova verba H., neglegere patrios ritus, peregrinos asciscere L.; occ. (pri)lastiti si, (pri)svojiti (prisvajati) si, vzde(va)ti si (ime): provinciam, quam Lentulus deposuit, sibi asc. Ci., neque istam mihi ascisco sapientiam Ci., asc. sibi prudentiam Ci., sibi eloquentiae laudem T.; brez dat.: nihil dixi sublatius asciscendae laudis causā Ci. iz slavohlepnosti, asc. imperium, regium nomen L.
b) spreje(ma)ti kaj = potrditi (potrjevati), odobriti (odobravati), prizna(va)ti kaj, privoliti (privoljevati) v (na) kaj, k čemu, prista(ja)ti na kaj: illud et melius et verius, omnia, quae natura aspernetur, in malis esse, quae asciscat, in bonis Ci., ne labar ad opinionem et aliquid asciscam et comprobem incognitum Ci., quas (leges) Latini voluerunt, asciverunt Ci., cum iussisset populus Rom. aliquid, si id ascivissent socii populi ac Latini Ci. — Od tod adj. pt. pf. āscītus 3 od drugod (pri)vzet, tuj: ut appareret in eo nativum quendam leporem esse, non ascitum N. nepriučena, genitos esse vos mihi, non ascitos milites credite Cu. ne najeti, ascitae dapes O., ascita proles Stat.