Franja

Libija samostalnik
(država) ▸ Líbia

light² [lait] prislov
nalahko, rahlo, lahko

light come, light go kakor pridobljeno, tako izgubljeno
to get off light srečno jo odnesti, biti malo kaznovan
to travel light potovati z malo prtljage

marchepied [maršəpje] masculin stopnica (pri vagonu); pručica, podnožnik; majhna lestev; figuré odskočna deska

se faire un marchepied de quelqu'un posluževati se koga (kot odskočne deske) za svoje cilje, za svoj dvig
je lui ai servi de marchepied po mojem hrbtu je splezal kvišku (figuré)
voyager sur le marchepied d'un train bondé potovati na stopnicah nabito polnega vlaka

médkróvje (navtika) entrepont moški spol

potovati v medkrovju voyager dans l'entrepont

migrō -āre -āvī -ātum (iz *migu̯-ros menjavajoč kraj = potujoč, indoev. kor. *mei̯- iti, potovati; prim. tudi gr. ἀμείβω menjujem)

I. intr. seliti se, izseliti (izseljevati) se, preseliti (preseljevati) se: V., H., Sen. ph., Amm., Suet., non solum inquilini, sed etiam mures migrarunt Ci., res ipsa cogit vastam incendiis ruinisque relinquere urbem et ad integra omnia Veios migrare nec hic aedificando inopem plebem vexare L., itaque ad generum Agathini migrare maluit Ci., in caelum Pl., finibus Plin., e fano foras Pl., ex urbe rus Ter.; pass.: Romam inde migratum est a propinquis raptarum L., ut aut sensus omnino omnes mors auferat aut in alium quendam locum ex his locis morte migretur Ci.; metaf.: Col., Plin., de vitā Ci., Vell. ali ex hac vitā Ci. ali ex hominum vitā Ci. preseliti se v večnost, ločiti se (iti) s tega sveta, umreti, verum equitis quoque iam migravit ab aure voluptas omnis ad incertos oculos et gaudia vana H. se je preselila, je prešla, mens officio migrat Pl. zahaja v dolžnosti, migrasset sane ex hominibus inertia Val. Max. bi bila minila človeka, amicitia, cuius in locum migraverant adsentationes, blanditiae et peior odio amoris simulatio Plin. iun. so stopila; podobno: m. ad alias nuptias, ad aliud matrimonium Icti. prehajati k drugemu zakonu, začeti z drugim zakonom, omnia migrant Lucr. vse se spreminja, nam quocumque modo perturbes caerula quae sint, numquam in marmoreum possunt migrare colorem Lucr. spremeniti se v marmornobelo, marmornobelo postati, cornua in mucronem migrantia Plin. ki (na koncu) prehajajo v ost. —

II. trans.

1. odpraviti (odpravljati), spraviti (spravljati) stran (proč), prestaviti (prestavljati), odstraniti (odstranjevati): relicta, quae migratu difficilia essent L., nidum Gell., num migrantur Rhoeteia regna in Libyam superis? Sil., divitias ab occidente in orientem Aug.; pren.: in se tantam gloriam migrare Hyg. nakloniti (naklanjati) si.

2. metaf. prestopiti (prestopati), (pre)kršiti, žaliti (naspr. servare): ius civile Ci., facere promissum quaeque pertinent ad veritatem et ad fidem ea migrare interdum et non servare fit iustum Ci.

Opomba: Star. cj. pf. migrassit: Ci.

móker (-kra -o)

A) adj.

1. bagnato:
mokra cesta strada bagnata
mokra obleka abito bagnato
moker kakor miš, do kože bagnato fino all'osso, bagnato fradicio
moker omet intonaco fresco
mokro čelo fronte madida di sudore
mokro oko occhio bagnato di pianto

2. umido:
moker svet terreno umido, landa umida

3. pren. piovoso:
moker april aprile piovoso

4. teh. a umido:
mokri tisk stampa a umido
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. pog. je še moker pod nosom, za ušesi puzza ancora di latte
držati se kakor mokra kura starsene come un pulcino bagnato
mokra barva vernice fresca
kem. mokra destilacija distillazione frazionata
teh. mokra montaža montaggio a umido
obrt. mokra roba stoviglie, ceramiche
elektr. mokri člen elemento galvanico liquido
alp. mokri plaz lavina di neve umida
adm. mokri žig timbro a inchiostro
kozm. mokro britje rasatura a umido

B) mókri (-a -o) m, f, n
na mokrem sedeti sedere sul bagnato
iz mokrega so se dvigale megle dall'acquitrino saliva la nebbia
potovati po suhem in po mokrem viaggiare per terra e per mare

monde² [mɔ̃d] masculin svet; Zemlja; obljudeni svet; svetsko življenje; človeštvo, ljudje, družba, družina, svojci, prijatelji, znanci; obiski, gosti

de ce monde zemeljski, (od) tega sveta
(jusqu')au bout du monde do konca, na koncu sveta
depuis que le monde est monde odkar svet stoji, (že) od nekdaj
le mieux du monde kar najbolje na svetu
pas le moins du monde nikakor ne, gotovo ne
de par le monde po vsem svetu
pour rien au monde, pas pour tout l'or du monde, pour tous les trésors du monde za nič na svetu ne, za nobeno ceno
aux quatre coins du monde na vseh kontinentih
aux yeux du monde pred vsemi (Ijudmi)
à la face du monde javno, vpričo vseh (ljudi)
un monde de množica (česa)
le grand monde svet bogatašev
monde capitalisle, socialiste kapitalistični, socialistični svet
le monde entier ves, cel svet
monde primitif prvotni svet
l'Ancien Monde, le Monde des Anciens Stari svet
l'autre monde onstranstvo, posmrtno življenje
demi-monde polsvet, eleganten, a moralno pokvarjen svet
la fin du monde konec sveta
le petit monde mali ljudje; otroci, otroški svet
le Nouveau Monde Novi svet (Amerika)
Monsieur Tout-le-Monde kdorkoli, prvi prišlec
vieux comme le monde zelo star
aller dans le monde zahajati v družbo, na družabne prireditve, zabave
avoir du monde imeti goste, obisk
le match a attiré un monde fou tekma je privabila ogromno ljudi
courir le monde biti stalno na potovanjih
disperser aux quatre coins du monde raztresti na vse štiri dele sveta, na vse strani, na vse vetrove
envoyer quelqu'un dans l'autre monde poslati koga na drugi svet, ubiti ga
n'être plus au monde ne biti več na svetu, ne več živeti
depuis que je suis au monde odkar živim
il n'est plus de ce monde on je (že) umrl
ainsi va le monde tako je na svetu
être du même monde biti iz istega miljeja, iz iste družbe
(familier) c'est un monde! to je nezaslišano!
c'est le monde renversé! to je na glavo postavljen svet!
faire tout au monde storiti vse, kar se le da; zelo se truditi
faire le tour du monde iti, potovati okoli sveta
se faire un monde de quelque chose pripisovati čemu preveliko važnost
mettre au monde spraviti na svet, roditi
recevoir du monde spreje(ma)ti obiske
venir au monde priti na svet, roditi se
il n'y avait pas grand monde ni bilo veliko ljudi
il faut de tout pour faire un monde (proverbe) na svetu mora pač vse biti (tudi kaj slabega)

mondo² m

1. svet, vesolje:
non è la fine del mondo pren. saj ni konec sveta
da che mondo è mondo od zmeraj

2. zemlja, svet:
fare il giro del mondo prepotovati vso zemljo
com'è piccolo il mondo! kako majhen je ta svet!
in capo al mondo pren. na koncu sveta
conoscere mezzo mondo veliko potovati
per tutto l'oro del mondo za nič na svetu
il nuovo mondo novi svet, Amerika
il mondo antico stari svet
il terzo mondo polit. tretji svet

3.
il mondo dell'al di là, l'altro mondo oni svet, onstranstvo
cose dell'altro mondo! nemogoče, neverjetno!

4. svet (vrste):
il mondo vegetale, minerale, animale rastlinski, mineralni, živalski svet

5. svet, ljudje, človeštvo:
non preoccuparsi del mondo ne meniti se za ljudi
gabbare il mondo prevarati vse
il mondo presente človeštvo danes
il mondo civile civilna družba
il gran mondo, il bel mondo visoka družba

6. (človeško) življenje:
dare, mettere al mondo roditi
lasciare il mondo umreti
venire al mondo roditi se
uomo di mondo izkušen mož
prendere il mondo come viene znati se prilagoditi stvarnosti

7. svet, civilizacija:
il mondo classico klasični svet

8. svet, srenja, sloj, razred:
il mondo letterario literati
il mondo operaio delavci, proletariat

9. pren. množica, kup:
avere un mondo di guai imeti kup skrbi

10.
mondo cane!, mondo ladro! presneto!, prekleto!
PREGOVORI: il mondo non fu fatto in un giorno preg. svet ni bil ustvarjen v enem samem dnevu
il mondo è fatto a scale, chi le scende e chi le sale preg. življenje je lestev, po kateri se eni dvigajo, drugi pa spuščajo
tutto il mondo è paese preg. ves svet je ena sama vas

mórje sea, (svetovno) ocean; pesniško billow

ob mórju by the sea
na mórju at sea; at the seaside, on the seashore
na odprtem mórju on the open sea, on the high seas
onstran mórja beyond the sea
prek mórja overseas, oversea
odprto mórje high sea, open sea, pesniško main
Črno (Rdeče, Mrtvo) mórje the Black (the Red, the Dead) Sea
Kaspijsko mórje the Caspian Sea, the Caspian
Jadransko mórje the Adriatic Sea, the Adriatic
Severno mórje the North Sea
Sredozemsko mórje the Mediterranean, pogovorno the Med
Tiho mórje the pacific, the Pacific Ocean
kipenje mórja surf (of the sea)
mirovanje mórja calm (ali calmness) of the sea
bitka na mórju naval battle
nagrbančeno, nagubano mórje choppy sea
razburkano mórje a heavy sea, a rough sea, an angry sea
mórje krví (figurativno) seas pl of blood
mórje oblakov a sea of clouds
mórje težav a sea of troubles
vožnja po mórju naviagation, seafaring, voyage
iti na mórje to go to the seaside, to go to the sea
peljati se čez mórje to cross the sea
biti na mórju to be at the seaside, to be by the sea
potovati po mórju to voyage
potovati po mórju in po kopnem to travel by land and sea
mórje je razburkano the sea is running high, there is a heavy swell
pasti v mórje (s krova) to fall overboard
vreči v mórje (z ladje) to throw overboard
to je kaplja v mórje (figurativno) it's a drop in the bucket
mórje obliva obalo the sea washes the coast
navadil sem se na mórje I have got used to the sea
posvetiti se mórju (postati mornar) to go to sea, to follow the sea, to decide on a sailor's life (ali humoristično a life on the ocean wave)
vsa družina je na mórju all the family are at the seaside
kapljica v mórje (figurativno) a drop in the ocean

mórje (-a) n

1. mare:
reka se izliva v morje il fiume sfocia nel mare
pluti po morju navigare
potovati po suhem in po morju viaggiare per terra e per mare
potisniti ladjo v morje varare una nave
gladina, globina morja la superficie, il fondo del mare
vihar na morju tempesta di mare; uragano
globoko, plitvo morje mare profondo, basso
modro morje mare azzurro
mirno, razburkano, valovito, viharno morje mare calmo, agitato, ondoso, tempestoso
na odprtem morju in alto mare
peščeno morje mare di sabbia
nekdo je padel v morje! uomo in mare!
geogr. Baltiško, Črno, Jadransko, Sredozemsko morje Mare Baltico, Mar Nero, (Mare) Adriatico, (Mare) Mediterraneo
Jonsko, Ligursko morje Mar Ionio, Mar Ligure

2. (morje z obalo kot prostor za oddih) mare:
bili smo na morju siamo stati al mare, abbiamo fatto le vacanze al mare

3. (morska voda) mare

4. (velika količina) mare, torrente; massa; distesa; folla; tosk. buggerio; vulg. fottio:
preliti morje solz versare un mare, un torrente di lacrime
žitno morje valovi ondeggia la distesa del grano
ribiča je vzelo morje il pescatore è affogato
iti čez morje andare, emigrare oltre oceano
pren. vodo v morje nositi portare vasi a Samo
pren. v morje vreči buttare a mare
pren. utoniti v tujem morju essere assimilato
zaleči kot kaplja v morju essere una goccia nel mare
kipenje morja il frangersi delle onde sulla riva
geol. brahično morje mare salmastroso
mrtvo morje mare morto
notranje morje mare interno
obalno, teritorialno morje mare costiero, territoriale
odprto, obrežno morje mare aperto, litoraneo
morje ljudi un fottio di gente
PREGOVORI:
hvali morje, a drži se brega loda il mare e rimani a terra; loda il monte e tienti al piano

naokrog [ó] umher, herum
vse naokrog rundum, ringsum, rundherum
daleč naokrog im weiten Umkreis, weit und breit
(10 km) naokrog im Umkreis von (10 km)
herum-, umher- (hoditi herumgehen, umhergehen, herumstreifen, letati herumfliegen, umherfliegen, ležati herumliegen, umherliegen, noreti herumtoben, herumtollen, peljati herumführen, plesati herumtanzen, podajati si herumgeben, poslati herumgehen lassen, potepati se herumziehen, herumstreunen, potovati herumreisen, umherreisen, poskakovati herumspringen, postavati herumstehen, postaviti herumstellen, priti herumkommen, strašiti herumgeistern, tekati herumlaufen, umherlaufen, voziti se herumfahren, umherfahren)

navétă -e f

1. tkalski čolniček

2.
□ a face naveta dnevno potovati v nek kraj in nazaj

okoli¹ [ó] (naokrog) herum
okoli in okoli um und um, ringsum
z glagoli: herum-, um- (divjati herumrasen, hoditi herumstreichen, herumstreifen, herumsteigen, herumgehen, stati herumstehen, krožiti umkreisen, letati herumrennen, leteti herumfliegen, mahati mit den Händen herumfahren, herumfuchteln, ovijati herumschlingen um, peljati herumführen um, peljati se herumfahren, plesati herumtanzen um, (jemanden/etwas) umtanzen, posaditi herumsetzen um, poslati herumschicken, stati herumstehen, potovati herumreisen)
biti okoli (miniti) [umsein] um sein

okrog¹ [ó] (naokrog) herum
okrog in okrog um und um, ringsum, rundherum
z glagoli: herum-, um- (divjati herumrasen, hoditi herumstreichen, herumstreifen, herumsteigen, herumgehen, stati herumstehen, krožiti umkreisen, letati herumrennen, leteti herumfliegen, mahati mit den Händen herumfahren, herumfuchteln, ovijati herumschlingen um, peljati herumführen um, peljati se herumfahren, plesati herumtanzen um, (jemanden/etwas) umtanzen, posaditi herumsetzen um, poslati herumschicken, stati herumstehen, potovati herumreisen)

par [par] préposition čez, iz, k, na, ob, od, po, prek, pri, skozi, v, za, zaradi

aller par monts et par vaux iti čez hribe in doline
vol masculin par le pôle polet čez tečaj
par curiosité iz radovednosti
par amour, devoir iz ljubezni, iz dolžnosti
par bonheur k sreči
par an na leto, letno
une fois par semaine enkrat na teden
par douzaines na ducate
par homme na človeka
par moitié na polovico
par toute la terre na vsej zemlji
couper par morceaux razrezati na kose
savoir tout par cœur znati vse na pamet
tomber par terre, être assis par terre pasti na zemljo, sedeti na zemlji
par mer calme ob, pri mirnem morju
par un beau clair de lune ob lepi mesečini
par le côté od strani
par Molière od Molièrea
par soi-même sam od sebe
vaincu par César premagan od Cezarja
par ce que po tem, kar
par sottise, par bêtise po neumnosti
deux par deux po dva in dva
par la poste po pošti
par la ville, par le pays po mestu, po deželi
voyager par mer, terre, par voie aérienne, par voie maritime potovati po morju, po kopnem, z letalom, z ladjo
passer par Paris iti, potovati prek Pariza
par bonheur k sreči, na srečo
par 30 degrés pri 30°
furer par prisegati pri
par tout ce qu'il y a de plus sacré pri vsem, kar je najbolj sveto
par la fenêtre, la porte skozi okno, vrata
c'est passé par tant de mains to je šlo skozi toliko rok
par temps de brouillard, par mauvais temps v meglenem, v grdem vremenu
par tous les temps v vseh časih
par petites bouchées v majhnih grižljajih
jour par jour dan za dnem
par la main za roko
par tous les moyens z vsemi sredstvi
par 30 voix contre 100 s 30 glasovi proti 100 glasovom
par 2 à 1 (sport) z 2: 1
prouver par des exemples dokazati s primeri
punir par la famine kaznovati z gladom
venir par auto priti z avtom
voyager par le train potovati z vlakom
de par ordre na ukaz, v imenu
de par le roi na kraljev ukaz
de par la loi v imenu zakona
aller de par le monde iti po svetu
par-ci, par-là tu pa tam, sem in tja, včasih
par écrit pismeno
par le temps qui court v tem trenutku
c'est par trop difficile to je pretežko
commencer par dire sprva, spočetka reči
finir par dire končno reči
par manque de temps zaradi pomanjkanja časa

pays [pei] masculin dežela; pokrajina; domovina; podeželje; vas

du pays domač
pays de cocagne deveta dežela, Indija Koromandija
pays créditeur, débiteur dežela (država) upnica, dolžnica
pays exportateur, importateur, industriel, agricole izvozna, uvozna, industrijska, poljedelska dežela
pays sous-développé, non-aligné nerazvita, neuvrščena dežela (država)
pays du rêve dežela sanj
mal masculin du pays domotožje
en pays de connaissance med znanci; v deželi, v kraju, kjer poznamo ljudi
arriver de son pays (figuré) biti novinec, začetnik
battre le pays biti vedno na potovanju
voir du pays, courir les pays potovati, veliko sveta videti
nul n'est prophète en son pays (proverbe) nihče ni prerok, ni upoštevan v svoji deželi, v domovini

péš à pied; pédestre, pédestrement

peš hoja voyage moški spol (ali excursion ženski spol) à pied
peš izlet, tura randonnée ženski spol pédestre
peš pot chemin moški spol (réservé aux piétons)
iti peš aller à pied
potovati peš (familiarno) prendre le train onze, aller pedibus (cum jambis), à pied

po (d')après, sur, à (au), de, selon, suivant, par, à raison de, à travers

po abecednem, kronološkem redu par ordre alphabétique, chronologique
po ceni 20 frankov meter à raison (ali au prix) de 20 francs le mètre
po čem je to? ça coûte combien, cela? combien cela coûte?
po čem, po kakšni ceni? à quel prix? quel est le prix?
po deželi, po mestu par le pays, par la ville
po Franciji potovati voyager en (ali à travers la) France
po francosko à la française
kako se to reče po francosko? comment dit-on cela en français?
po imenu poznati connaître de nom
po kopnem, po morju potovati voyager par terre, par mer
po kosu à la pièce
po krivem priseči faire un faux serment
po modi à la mode
po mojem (mnenju) selon moi, suivant (ali selon) mon opinion, à mon avis
po naključju par hasard, fortuitement, occasionnellement
po naravi d'après nature
po neumnosti par sottise, par bêtise
po njegovem, po njegovih besedah, po njegovi sodbi d'après lui
po obedu après le repas
po obrazu koga poznati connaître quelqu'un de vue
po okoliščinah selon (ali suivant) les circonstances
po opravkih iti, hoditi aller, vaquer à ses affaires
po pošti poslati envoyer par la poste
po pravici à juste raison
po pravici povedano à dire la vérité, pour dire vrai, à vrai dire
po prirodi slikati peindre d'après nature
po programu suivant le programme
po resnici (conformément) à la vérité
po spominu de mémoire
po tej strani de ce côté-ci
po suhem in morju par terre et par eau, sur terre et sur mer
po tem après cela
po tem, kar pišejo časopisi d'après ce que disent les journaux
po teži prodajati vendre au poids
po tovarniški ceni au prix de fabrique (ali d'usine)
po videzu suivant (ali selon) les apparences
po vodo iti aller chercher de l'eau
vsak po svoje chacun à sa guise (ali à sa façon, à son gré)
po vrsti à tour de rôle, chacun son tour
po vsej verjetnosti selon toute vraisemblance
po zakonu d'après (ali selon) la loi, aux termes de la loi
po zdravnika poslati envoyer chercher le médecin
ravnati se po kom se régler sur quelqu'un
ravnal sem po vaših željah j'ai agi selon vos désirs
zgledovati se po kom prendre exemple (ali modèle) sur quelqu'un
po žlicah par cuillerées

pod prep.

I. (s tožilnikom)

1. (za izražanje premikanja k spodnji strani) sotto:
zlesti pod mizo strisciare sotto il tavolo
zlesti pod odejo mettersi sotto le coperte

2. (za izražanje prikrivanja) sotto:
skriti se pod psevdonim nascondersi sotto uno pseudonimo

3. (za izražanje mesta pri sistematičnem razvrščanju) a, ad; in:
prestopek spada pod člen 8 il reato è contemplato dall'art. 8, rientra nell'art. 8

4. (za izražanje nedosežene stopnje) sotto:
standard je padel pod minimum il tenore di vita è sceso sotto il minimo

5. (za izražanje podreditve) sotto:
priti pod tujo oblast cadere sotto il dominio straniero

6. (časovno, 'proti') verso:
priti pod večer venire verso sera

7. sotto:
peljati zapornika pod stražo v zapor condurre il prigioniero sotto scorta alle prigioni
pren. biti rojen pod srečno zvezdo essere nato sotto buona stella
trg. kupiti, prodati pod ceno comprare, vendere sotto costo
peljati koga pod roko portare qcn. sottobraccio, a braccetto
kopati pod zemljo scavare sottoterra

II. (z orodnikom)

1. (za izražanje položaja na spodnji strani) sotto:
letalo kroži pod oblaki l'aereo vola sotto le nuvole
plavati pod vodo nuotare sott'acqua

2. (za izražanje prikrivanja) sotto:
potovati pod tujim imenom viaggiare sotto falso nome

3. (za izražanje mesta pri sistematičnem razvrščanju) a:
pod drugo točko dnevnega reda so obravnavali delitev dobička al punto due dell'ordine del giorno si è discussa la ripartizione degli utili

4. (za izražanje nedosežene stopnje) sotto:
otroci pod desetimi leti i bambini sotto i dieci anni di età

5. (za izražanje podrejenosti, za izražanje razmer) sotto:
orkester pod taktirko znanega dirigenta l'orchestra, diretta dal noto direttore, sotto la direzione del noto direttore
pod Avstrijo sotto l'Austria
pod Napoleonom so bile osnovane Ilirske province sotto Napoleone furono create le Province Illiriche

6. (za izražanje sredstva, orodja za dejanje) sotto, a:
opazovati pod mikroskopom osservare al microscopio

7. (za izražanje vzroka) sotto:
opotekati se pod težkim bremenom barcollare sotto un carico pesante
jez je popustil pod pritiskom vode la diga cedette sotto la pressione dell'acqua

8. (za izražanje okoliščin dogajanja) sotto, a:
kupovati pod ugodnimi pogoji acquistare a condizioni favorevoli

9. (za izražanje merila, vodila) sotto; pena:
kajenje je pod kaznijo prepovedano è proibito fumare, pena la multa
izpovedati pod prisego confessare sotto giuramento
evf. vse gre podenj si fa tutto addosso
biti pod častjo, da bi ... essere un punto d'onore a non...
opombe navajati pod črto fare le annotazioni a pie' di pagina
bolnika imeti pod kisikom dare l'ossigeno al malato
pren. biti pod ključem essere in gattabuia
pren. biti pod kritiko essere pessimo (articolo, scritto e sim.)
plaz ga je zasul pod seboj rimase sepolto sotto la valanga di neve
agr. saditi pod motiko piantare nel buco praticato dalla zappa
kaj objaviti pod lažnim imenom pubblicare qcs. sotto falso nome
spati pod vedrim nebom dormire allo scoperto
(ki se nahaja) pod gričem pedecollinare
pod ključem sotto chiave
navt. pod krovom, pod palubo sottocoperta
grad. (ki se nahaja) pod nivojem ceste interrato

pòsao pòsla m, mn. pòslovi pòslōvā in pòsli posálā in pȍsālā
1. delo: dati se na posao lotiti se dela; posao dobro napreduje
2. opravek: imam tamo još neki posao; putovati -om potovati po opravkih
3. podjetje: uvijek nešto treba, a osobito vama koji imate tako dobro uveden posao
4. kupčija: posao ide labavo; zaključiti trgovački posao s kim
5. naloga: posao kritike nije da literate stvara, nego da ih organizuje
6. zadeva: ministarstvo spoljnih, inostranih, vanjskih poslova; umiješati se u tude poslove; čeljade koje ti ovo piše drži da je tvoja vjeridba već gotov posao
7. skrb: posao dati kome
8. opravek, skupna zadeva: s ovim ljudima neću imati posla
9. batali ćorava posla pusti pri miru, kar ni nič; nisu to čista posla tu nekaj ni v redu; gledaj svoj posao = gledaj svoja posla = gledaj svoga posla brigaj se za svoje zadeve, ne praskaj se, kjer te ne srbi; još mi to treba, taman posla še to bi mi bilo potrebno, to nikakor ne