Franja

caelebs -libis, abl. sg. -e, gen. pl. -um neporočen, neoženjen, neomožena, samski: utrum nunc tu caelibem esse te mavis liberum an maritum servom aetatem degere Pl., (censores) caelibes esse prohibento Lex ap. Ci., se rectius viduam et illum caelibem esse futurum L., Martiis caelebs quid agam Calendis H., sine coniuge caelebs vivebat O.; enalaga: vita H., O., Gell., lectus O., Cat. samotna postelja; pren.
a) o živalih: caelebs aut vidua columba Plin. samčica.
b) o drevesih, na katera se ne ovija vinska trta (gl. marītō): platanus H., caelebs sine palmite truncus O., arbor Plin.

cama -ae, f (najbrž sor. s χαμαί na tleh, χαμευνή nizko ležišče) kratka in nizka postelja, pograd: Isid.

camp [kɑ̃] masculin tabor, taborišče; mesto, kraj za taborjenje; figuré stranka, tabor

camp de concentration koncentracijsko taborišče
camp scouts, de jeunes skavtski, mladinski tabor
camp de prisonniers, de réfugiés taborišče vojnih ujetnikov, beguncev
camp de toile tabor šotorov, šotorišče
camp de vacances počitniški tabor
camp volant leteči, premični tabor
feux masculin pluriel de camp taborni ogenj
aide masculin de camp pribočnik, adjutant
lit masculin de camp lahka, prenosna postelja
table féminin de camp zložljiva miza
camp d'aviation (vojaško) letališče
camp d'entraînement, d'instruction vojaško vežbališče
établir le camp postaviti tabor
lever le camp podreti tabor
(familier) ficher, (populaire) foutre le camp oditi, zbežati
fiche le camp! (populaire) izgini! poberi se!
partagé en deux camps razdeljen na dva tabora
vivre en camp volant začasno, provizorno kje živeti

conjugal, e, aux [kɔ̃žügal, go] adjectif zakonski

lit masculin, amour masculin conjugal, union féminin conjugale zakonska postelja, ljubezen, zveza

dolore m

1. bolečina:
dolore di testa, di denti glavobol, zobobol
sentire dolore a una gamba čutiti bolečino v nogi
letto di dolore bolniška postelja

2. bol, žalost:
dolore inconsolabile neutolažljiva žalost
morire di dolore umreti od hudega
i sette dolori relig. sedem žalosti

3. muka, bridkost, stiska:
i dolori della vita življenjske bridkosti

duchesse tujka franc. f invar.

1. tekstil (vrsta atlasa) ○

2. hist. (vrsta ležalnika) ○
letto à la duchesse postelja z baldahinom

dvójen double; twofold

dvójna postelja double bed
dvójni program (v kinu) double bill, double feature
dvójna vsota double the sum
dvójno število double the number
dvójni znesek double the amount
dvójni tir double track
soba z dvójno (zakonsko) posteljo a double-bedded room
dvójno knjigovodstvo double-entry bookkeeping
dvójno delujoč double acting
igrati dvójno igro to play a double game
plačati dvójno ceno za to pay double (the price) for
dvójno videti to see double

dying² [dáiiŋ] pridevnik
umirajoč, pojemajoč, ugašajoč

till one's dying day do svoje smrti
dying bed smrtna postelja
his dying wish njegova zadnja želja
his dying words njegove zadnje besede pred smrtjo

enoj|en [ó] (-na, -no) einfach (tudi rastlinstvo, botanika); Einfach- ( kemijavez die Einfachbindung, kontakt der Einfachkontakt, okno das Einfachfenster), Einzel- (postelja das Einzelbett, priključek der [Einzelanschluß] Einzelanschluss, sedež der Einzelsitzplatz, vrsta sedežev die Einzelsitzreihe)
enojno širok einfachbreit
enojno pokrivanje pri strehi: das Spließdach

enójen single

enójna postelja single bed
enójno knjigovodstvo single-entry bookkeeping

esponjoso gobast, porozen

lecho esponjoso mehka postelja

extrāneus 3 (extrā)

1. zunanji, zunaj bivajoč (ležeč): Ap., Gell., nullum extraneum malum Ci., quae (res) sunt aut corporis aut extraneae Ci., propter aliquam extraneam causam Corn., sive propria verba sive extranea Corn. neprave.

2.
a) nesoroden, nedomač, tuj, inozemski: heres Plin. iun., Paul. (Dig.), mulieres (naspr. matres, filiae et germanae) Cod. I., stratum Publ. Syr. ap. Petr. tuja postelja (naspr. zakonska postelja), medicus (naspr. medicus amicus) Cels., si extraneus deest, domi hostem quaerunt L., extraneum bellum (naspr. bellum civile) Acr., milites Iust., homines Paul. (Dig.) tujci; subst. extrāneus -ī, m tujec, inozemec: L. epit., Plin., Plin. iun., Suet. idr., insita in (proti) extraneos cunctatio T., finis vitae eius … amicis tristis, extraneis etiam ignotisque non sine cura fuit T.
b) occ. (last koga) drugega (naspr. meus, tuus, suus, proprius): cognomen (naspr. nomen suum) Corn., servus Paul. (Dig.), fides (zanesljivost, naspr. propria) Cod. I.; subst. masc.: in extraneos casti, in vosmet ipsos incesti Tert. proti drugim.

Feder, die, (-, -n) pero (tudi figurativ) (aus seiner Feder izpod njegovega peresa); Technik vzmet; beim Wildschwein: Jagd ščetina Federn, pl , perje; figurativ postelja (aus den Federn iz postelje, in die Federn v posteljo) ; Federn lassen figurativ imeti škodo

francosk|i [ó] (-a, -o) französisch
francoski poljub der [Zungenkuß] Zungenkuss
francoski šiv die Kappnaht
francoska bolezen die Franzosenkrankheit
francoska postelja das Doppelbett
francoska štruca das Stangenbrot, Stangenweißheit
francosko govoreč französischsprachig
po francosko oditi sich auf französisch empfehlen/auf französisch Abschied nehmen

funèbre [fünɛbr] adjectif pogreben, žalen, mrtvaški; figuré žalosten, mračen

chant masculin funèbre žalno, pogrebno petje
char masculin funèbre mrliški voz
cloche féminin, lit masculin funèbre mrtvaški zvon, mrtvaška, smrtna postelja
convoi masculin, cortège masculin funèbre pogrebni sprevod
couleur féminin funèbre mračna barva
marche féminin funèbre žalna koračnica
pompes féminin pluriel funèbres pogrebni zavod
service masculin funèbre črna maša
prendre un air funèbre privzeti, dobiti žalosten izraz (obraz)

gestāmen -minis, n (gestāre)

1. kar se nosi, tovor, breme, orožje, okras, nakit: PLIN., SIL. clipeum, magni gestamen Abantis, ... figo V., hoc Priami g. erat V. kraljeva oprava, cognovi clipeum laevae gestamina nostrae O., ista decent humeros gestamina nostros O. orožje, gestamina trahere O., gestamen leve tutumque SEN. PH., sua virgo deae gestamina reddit VAL. FL. ogrlico, gestamen asini AP.

2. kar nosi, nosilo, nosilnica: ipsa (cerva) ante aciem celsi vehitur gestamine conti VAL. FL. na visokem drogu, g. sellae T. prenosni stol, lecticae g. T. prenosni blazinjak, samo gestamen T. nosilnica, prenosna postelja.

gestātōrius 3 (gestāre)

1. ki je za nošnjo, nosilen, prenosen: sella g. SUET., VULG. prenosni stol (lectica pa je nosilnica = prenosna postelja, prenosni blazinjak). Od tod subst. gestātōria -ae, f prenosni stol, nosilnica: SID.

2. gestātōrium -iī, n = gestātōria -ae, f: VULG.

3. gestātōria -ōrum, n nosilni drogovi, poverki: AUG.

hotelsk|i [é] (-a, -o) hauseigen, Hotel- (bar die Hotelbar, gost der Hotelgast, mesto die Hotelstadt, račun die Hotelrechnung, zgradba der Hotelbau, kuhinja die Hotelküche, nalepka der Hotelaufkleber, postelja das Hotelbett, restavracija das Hotelrestaurant, soba das Hotelzimmer, šola die Hotelfachschule, zmogljivosti die Hotelkapazität)

īn-sternō -ere -strāvī -strātum razgrniti (razgrinjati) čez kaj, pogrniti (pogrinjati), pregrniti (pregrinjati), pokri(va)ti kaj, položiti (polagati) čez kaj: pulpita tignis H., equus instratus L., osedlan, instrati ostro alipedes (equi) V. s škrlatnimi odejami, equi instrati frenatique L. osedlani in obrzdani, instaurare cavernam paleā Plin., torus modice instratus Suet. postelja, pokrita le z malo odejami, instrata cubilia fronde Lucr., fragminibus pannis instratus Suet., arca magnis vestimentis instrata Gell., terra insterni avita Stat. (pokopan biti), tabulata Val. Fl., instratus tigrim Sil. s tigrovo kožo pokrit, sese caris ignibus i. Stat. vreči se nad … ; med.: insternor pelle leonis V. zavijem se v … Subst. pt. pf. īnstrātum -ī, n odeja, ogrinjalo, pregrinjalo, ogrinjača: Ca., Icti.

intimno prislov
1. (o tesnem odnosu) ▸ intim módon, meghitten, bensőségesenPri pisanju za otroke je treba ostati intimno povezan s svojim otroštvom, zato niti ni nujno, da ima avtor svoje otroke. ▸ A gyermekirodalmi művek írása során a szerzőnek meghitt kapcsolatban kell maradnia a saját gyermekkorával, ezért nem feltétlenül szükséges, hogy saját gyermekei legyenek.Člani društva se med seboj skoraj intimno poznajo, si pomagajo in delijo izkušnje in materialne dobrine. ▸ Az egyesület tagjai szinte bensőségesen ismerik egymást, segítenek egymásnak és megosztják egymással a tapasztalataikat és az anyagi javaikat.

2. (o ljubezenskem razmerju) ▸ intim módon, bensőségesenIgralec istočasno intimno prijateljuje z vsaj še štirimi drugimi ženskami. ▸ A színész legalább négy nővel folytat intim viszonyt egyszerre.James mi je povedal, ko sva bila še intimno povezana. Zaljubljeni moški radi klepetajo. ▸ James mondta nekem, amikor még intim viszonyban voltunk. A szerelmes férfiak szeretnek fecsegni.Ljubosumni ste na eno izmed dvojčic, ker se je intimno zbližala s privlačnim moškim. ▸ Féltékeny az ikrek egyikére, mert intim kapcsolatba került egy vonzó férfival.

3. (o vzdušju) ▸ bensőségesen, meghittenTaka postelja bo zaradi znižanega stropa delovala tudi bolj intimno in prijetno. ▸ Az alacsonyabb mennyezetnek köszönhetően az ágy is bensőségesebbnek és barátságosabbnak hat majd.Kako ukrotiti premočno svetlobo, da bo prostor romantično, intimno razsvetljen? ▸ Hogyan szelídítsük meg a túl sok fényt, hogy a szoba romantikusan, bensőségesen legyen megvilágítva?
Tudi ambient je zelo lep, deluje zelo intimno, ker je prostor majhen in sprejme omejeno število obiskovalcev. ▸ A hangulat is nagyon kellemes, nagyon bensőségesen hat, mivel a hely kicsi és csak korlátozott számú látogatót tud befogadni.

4. (o čustvih ali mnenjih) ▸ bensőségesen, približek prevedka ▸ a lelke mélyénMorda se kot človek z dejanjem klienta intimno ne strinjam, a ga moram skladno s poklicno etiko braniti. ▸ Lehet, hogy az ügyfél cselekedetével a lelkem mélyén nem értek egyet, ugyanakkor a szakmai etika szabályai szerint védenem kell.