Franja

compleō -ēre -plēvī -plētum (cum in *plēre; prim. plēnus)

1. izpolniti (izpolnjevati), napolniti (napolnjevati): Lucr., Pr., Col., Auct. b. Hisp., Q., Sil., ea (aula = olla) saepe deciens complebatur in dies Pl., c. paginam Ci. popisati, referto foro completisque templis Ci. prenapolnjena, hostes … fossam complent C., c. naves longas C. (o plimi), metu, ne complerentur navigia L. da se ladje ne bi prenapolnile, complentur valles V. se polnijo (z grozdjem), parvam quod non bene compleat urnam O., c. vestibulum Cu. (o oboroženih možeh); z abl. instrumenti: Tib., Lucan. idr., corpora telis Pl. obsipati, multo cibo et potione completi Ci., c. se conchis Ci. nažreti se, Dianam coronis et floribus Ci. Dianin kip obsipati, bogato okrasiti, meministis corporibus civium Tiberim compleri Ci., armis, cadaveribus, cruore … omnia compleri S., complere circum bestiis L., fossas sarmentis et virgultis, fossam aquā C., naves fluctibus complentur C., c. exercitum omnium rerum copiā C. obilno založiti, cupas sevo, pice Hirt., amphoras plumbo, statuas aëneas pecuniā N., litora coetu, ripas agmine V., munus Apolline dignum (= bibliothecam) libris H., atria turbā O., ora et exitus specuum sarmentis virgultisque T.; redk. (kot adj. plēnus) z gen.: Pl., Lucr., cum completus iam mercatorum carcer esset Ci. polna, convivium vicinorum cotidie compleo Ci. vsak dan imam v gosteh mnogo sosedov.

2. occ.
a) c. aliquam nabrenkati, nosečo narediti: quem propter corpus suom stupri compleverit Pl. ki se je spečala z njim, alias alii complent magis Lucr., de semine Iovis compleri Arn. zanositi.
b) voj. α) kak prostor ali kraj z ljudmi ali vojaki napolniti (napolnjevati), poseliti, docela zasesti: oppida multitudine, Italiam coloniis Ci., totum montem hominibus compleri iussit C., c. turrim militibus, scaphas longarum navium militibus, naves colonis pastoribusque C., naves bis denas seu plures V., classem sociis navalibus L. ali milite armato Sen. ph.; (o vojakih samih): milites murum celeriter complerunt C., ripam equi virique compleverant Cu. β) številčno popolniti, dopolniti (dopolnjevati): Sil., cum legionibus, quas in itinere compleverat C., armatorum decem milia completa sunt N. število oborožencev se je popolnilo na 10.000, neque est ea summa completa Ci. ni polnoštevilna, cohortīs pro numero militum complet S.

3. pren.
a) s čim napolniti (napolnjevati), polniti: ut … ipse Sol mundum omnem sua luce compleat Ci., lunae se cornua lumine complent V., orbem complet luna Tib., omnia … vini, unguenti, corporis odore c. Ci., aures meas complet sonus dulcis Ci., c. forum plangore et lamentatione Ci., clamore et fletu omnia C., omnia clamoribus, locum vagitu, nemus querelis assiduis Lucr., moenia clamore V., caelum clamore Sen. tr., aethera ululatibus V., maria terrasque inani sonitu verborum L., nondum spissa nimis c. sedilia flatu H. (o piščali), timendā voce complesti nemus H., c. atria fremitu, ululatu O., aequora fremitu Pr., vox horrenda Troum Rutulorumque agmina complet V. preleti čete, speluncas complent venti Lucr., spatium antri vox complet Lucan., caede incendioque cuncta c. L., cuncta fugā complentur L.; poseb. koga s kakim čustvom napolniti (napolnjevati) = navda(ja)ti: quoniam gaudio compleretur Ci., c. milites bona spe C., cuncta pavore, omnia fugā et terrore L., urbem luctu Cu., luctu compleri omnia S.; tudi z gen.: aliquem flagitii et formidinis c. Pl.; z ACI: completi sunt animi auresque vestrae me … legi et commodis vestris obsistere Ci. da nasprotujem zakonu in …
b) čas izpolniti, dopolniti, doživeti, preživeti, klas. le v zvezi z annos in glavnim števnikom: Gorgias centum et septem complevit annos Ci., cum septem et septuaginta annos complesset N.; pozneje tudi z annum in vrstilnim števnikom: centesimum annum complevisse Val. Max.; pesn.: genitor sua fata complerat O. je bil dopolnil leta svojega življenja, hic sua (fata) complevit O., c. tempora debita Parcae V., rerum humanarum sorte completā Cu., infans … materna tempora complet O. prebije čas materine nosečnosti.
c) kaj iz(po)polniti (iz[po]polnjevati), (iz)vršiti (izvrševati), dokončati: annuus exactis completur mensibus orbis V., nocturnum erat sacrum, ita ut ante mediam noctem compleretur L., his rebus completis (drugi pišejo confectis, comparatis) C., imperatis sine mora completis Amm. ko se je izvršilo, kar je bilo ukazano; illi enim corporis commodis compleri vitam beatam putant Ci., quo (genere) vita beata compleatur Ci. se izpopolni. — Od tod adj. pt. pf. complētus 3 popoln, dovršen: completus et perfectus verborum ambitus Ci.; komp. complētius Gell.

Opomba: Kontr. oblike iz perfektove osnove: complēstī (= complēvistī), complērunt (= complēvērunt), complērint (= complēverint), complērant, complēsse(m) idr.: Ci. idr.

cōnsīgnificō -āre obenem pomeniti: Boet., Cass.; od tod subst. pt. pr. cōnsīgnificāns -antis, n le v zvezi z drugimi (besedami ali pojmi) o kom ali o čem izražajoča beseda, le v zvezi z drugimi pojmi popoln pomen izražajoča beseda (npr. nullus, totus, quis): Prisc.

déconfiture [-fitür] féminin, familier propad, moralen poraz; familier popoln (finančen) polom, bankrot; nezmožnost plačila

déconfiture d'un parti propad neke stranke
être, tomber en déconfiture propasti; bankrotirati
tombé en déconfiture popolnoma uničen

déliquescence [delikɛsɑ̃s] féminin, chimie raztopljivost, izhlapljivost; razkroj, razpad; popoln propad; dekadenca

société féminin en déliquescence dekadentna družba
tomber en déliquescence razpasti

fiasco [fiǽskou] samostalnik
popoln polom, poraz, neuspeh

formvollendet oblikovno popoln

frost¹ [frɔst] samostalnik
mraz, slana, zmrzal, ivje
sleng veliko razočaranje, mrzla prha, popoln neuspeh, polomija

Jack Frost zima
black frost mraz brez slane
white (ali hoar) frost slana
ground frost mrazica, suh mraz
hard (ali sharp) frost hud mraz
to turn out a frost biti polomija

inter-neciō in inter-niciō -ōnis, f (internecāre pomoriti)

1. pobijanje, pobitje, poboj, pokol, klanje, uničenje, seča: iter per Galliam legionibus nostris Gallorum internicione patefactum est Ci., vicissem cum magnā internicione improborum Ci., i. civium Ci., gentis T., sine internecione resistere Ci., facere interneciones hostium Col., internecionem hominum fore Plin., internecione occidere Aur.

2. metaf. popolno uničenje, popolna ugonobitev, popolno pokončanje, zatrtje, popoln pogin, zator: ad internecionem gentem adducere L., redigere C., popolnoma uničiti, ad internecionem deleri L., ad internecionem caedi L., ad internecionem gesta sunt bella N., internecio gentis finis belli erit T., aliquem ad internecionem vincere Eutr. popolnoma premagati, inter se ad internecionem concurrunt Suet. borijo se na življenje in smrt, do zadnje kaplje krvi, ad internecionem vastare Amm., Hispaniam citeriorem ad internecionem vastare S., persequi aliquem ad internecionem Cu., ad internecionem trucidare Vell., vineta ad internecionem perducere Col., internecio memoriae Plin. popoln izgin iz spomina.

lack-all [lǽkɔ:l] samostalnik
popoln revež; kdor nima ničesar

lemon [lémən] samostalnik
botanika limona, limonovec; citronasta barva
sleng neprivlačno dekle; popoln polom; kvarilec zabave

pogovorno the answer is a lemon bedast odgovor na bedasto vprašanje
sleng to hand s.o. a lemon prevarati koga, povzročiti komu neprijetnost

per-pācō -āre -āvī -ātum (per in pācāre) popolnoma pomiriti (umiriti), popolnoma podvreči, vzpostaviti popoln mir: omnibus perpacatis sine ullius noxa urbis L., necdum omnia in Graeciā perpacata erant L., Breunos Ucennos atque Vindelicos, per privignum suum Claudium Drusum perpacavit Fl., Samnites usque ad mare superum p. Aur.

pile [pil] féminin

1. kup, skladanica

2. mostni steber

3. électricité baterija, element; reaktor

4. populaire batine; popoln poraz

5. zadnja stran kovanca

à deux heures pile točno ob dveh
pile atomique atomski, jedrski reaktor
pile sèche električna baterija
s'arrêter pile (populaire) nenadoma se ustaviti
donner une pile à quelqu'un premikastiti koga
flanquer une pile à quelqu'un pretepsti, premagati koga
jouer à pile ou face metati novec v zrak
mettre en pile zložiti v skladanico, na kup
tomber pile priti ob pravem času; vieilli pasti na hrbet
ça tombe pile to pride ravno prav

pȕn -a -o
1. poln: -a čaša; pun para kao žaba dlaka; pun mjesec ščip, polni mesec; u -om smislu riječi v polnem pomenu besede; u -oj formi; s -im srcem što učiniti z ljubeznijo kaj storiti; usta su mu -a bratstva i jedinstva; imati pun tur imeti polne hlače; -im glasom progovoriti na ves glas spregovoriti
2. popoln: -a gimnazija
3. pun puncat = dupkom pun do vrha poln, nabito poln

quintessēnza f

1. pren. bistvo, kvintesenca

2. pren. popoln vzorec, prvak; poosebljenje:
la quintessenza dei bugiardi lažnivec nad lažnivci

raclée [rakle] féminin, familier batine, popoln poraz

flanquer une bonne raclée à quelqu'un pošteno koga pretepsti
ils ont pris une belle raclée aux élections doživeli so popoln poraz na volitvah

revolutionize [revəlú:šnaiz] prehodni glagol
spuntati, zrevolucionirati; obrniti; temeljito, od temelja, radikalno spremeniti; uvesti popoln preobrat (spremembo)

sēmi-perfectus 3 (sēmi in perficere) napol (na pol) dovršen, poldovršen: AMBR., opera sub Tiberio semiperfecta ... absolvit SUET.; pren. = napol (na pol) popoln: virtutes AP.

sēmi-plēnus 3 (sēmi in plēnus)

1. napol (na pol) poln, polpoln, ne ves poln, ne docela poln: scrobes COL

2. occ. napol popoln, (le) napol polnoštevilen, (le) napol z vojaki (mornarji) oskrbljen: naves CI., stationes L., legio VELL., semiplenum eum (sc. actum) significans PRISC., elocutiones SERV.; subst. pl. n.: ut semiplena dicendo cogat et interrogare et avidius audire Troianos SERV.

shellacking [šəlǽkiŋ] samostalnik
ameriško, sleng udarci, batine
figurativno popoln poraz

shipwreck¹ [šíprek] samostalnik
brodolom; ladja, ki je doživela brodolom; razbitine (ladje)
figurativno propad, popoln zlom

the shipwreck of my hopes propad mojih upanj
to bring to shipwreck figurativno pogubiti, uničiti
to make shipwreck of s.th. uničiti, razdejati kaj
to suffer (to make) shipwreck doživeti brodolom