Franja

signál signal

knjiga, seznam signalov signal book, code of signals
signál za pomoč (npr. ladje) SOS, distress signal
signál za pretečo nevihto, vihar storm warning
svetlobni signál flare
zvočni signál v megli foghorn
dati signál to make a signal
to je bil signál za upor this was the signal for revolt

sil|a⁴ ženski spol (-e …)

1. (nuja) die Not, die Notlage
če je sila wenn Not am Mann ist
figurativno sila kola lomi Not kennt kein Gebot, Not bricht Eisen
po sili notgedrungen
po sili zakona kraft des Gesetzes
po sili (umetnik, govornik …) Möchtegern- ( Möchtegernkünstler …)
v sili im Notfall, (če gre zares) im Ernstfall
… v sili Not-
(agregat za tok das Notstromaggregat, frekvenca za klic die Notfrequenz, radijska zveza za klic die Notfunkanlage, znak das Notsignal, krst die Nottaufe, pomočnik der Nothelfer, pomoč die Nothilfe, poroka Nottrauung, pravica das Notrecht, prodaja der Notverkauf, stikalo za zaustavljanje der Nothalteschalter, telefonska številka za klic die Notrufnummer, ukrep die Notmaßnahme, uredba die Notverordnung, izhod der Notausgang); not- (pristati na vodi notwassern, zavirati notbremsen)
v sili hudič muhe žre in der Not [frißt] frisst der Teufel Fliegen
v skrajni sili wenn alle Stränge reißen
za silo leidlich, zur Not, passabel, mehr schlecht als recht, halbwegs, kaj narediti: notdürftig
za prvo silo fürs Nächste, fürs Erste

2.
pravo skrajna sila der Notstand
domnevna skrajna sila Putativnotstand

skočíti to jump, to spring, to make a jump (ali spring, leap, bound), to bound; to take a leap (ali jump, bound)

na noge skočíti to leap to one's feet
skočíti v vodo to jump into the water, (pri kopanju) to dive
skočíti na glavo v vodo to take a header (ali a headlong, headfirst dive) into the water
skočíti komu na pomoč to rush (ali to hurry) to someone's help
skočíti z zidú to jump down off a wall
skočíti na stol to jump up on (to) a chair
skočíti iz postelje to jump out of bed
skočíti v sedlo to leap (ali to vault) into the saddle
skočíti na tla (dol, na zemljo) to jump down, (jezdec) to leap off, to dismount

služb|a² ženski spol (-e …) (servis, organizacija) der Dienst (blagajniška Kassendienst, ekspresna poštna Schnellpostdienst, ekspresna Schnelldienst, informacijska Informationsdienst, kontrašpijonažna Abwehrdienst, konzularna Konsulatsdienst, kurirska Kurierdienst, letalska vremenska Flugwetterdienst, linijska Liniendienst, obveščevalna Nachrichtendienst, odpravna Abfertigungsdienst, oskrbovalna Nachschubdienst, pisemska Briefdienst, pomorska reševalna Seenotdienst, poštna Postdienst, reševalna Rettungsdienst, upravna Verwaltungsdienst, varnostna Sicherheitsdienst, vlakovna Zugdienst, vlečna Abholdienst, Abschleppdienst, vozovna Wagendienst, vremenska Wetterdienst, za opozarjanje Warndienst, za sneg in plazove Lawinenwarndienst, zimska Winterräumdienst), (državni organ) die Behörde (matična Personenstandsbehörde, nadzorna Aufsichtsbehörde, šolska nadzorna Schulaufsichtsbehörde)
cestna služba die Straßenmeisterei
dispečerska služba die Schaltwarte
gorska reševalna služba die Bergwacht, der Bergrettungsdienst
inšpekcijska služba die Gewerbepolizei
intendantska služba vojska das Verpflegungsamt
javna služba öffentlicher Dienst
reševalna služba das Rettungswesen, der Rettungsdienst, die Rettung
servisna služba der Kundendienst
služba Pomoč in informacije die Pannenhilfe, der Pannendienst
služba za identifikacijo oseb der Erkennungsdienst
služba za vzdrževanje cest der Straßendienst
socialna služba das Sozialamt
tajna služba der Geheimdienst

sosed samostalnik
1. (oseba iz bližnje stavbe) ▸ szomszédZačetno delovanje in načrti so krepko razburili sosede tovarne. ▸ A kezdeti üzemelés és a tervek nagyon felzaklatták a gyár szomszédait.Sodnik je skušal sprta soseda zlepa pobotati. ▸ A bíró megpróbálta kibékíteni a két szomszédot.

2. ponavadi v množini (prebivalec sosednje države) ▸ szomszédKot vselej je bil spopad z našimi južnimi sosedi dramatičen. ▸ Mint mindig, most is drámai volt a déli szomszédaink közötti összecsapás.Za vse kandidatke velja, da morajo najprej urediti vse morebitne mejne spore s sosedi. ▸ Minden jelöltnek először rendeznie kell a szomszédjaival fennálló határvitákat.
Francozi ne marajo sosedov Angležev in njihovega jezika. ▸ A franciák nem szeretik angol szomszédaikat és az ő nyelvüket.

3. (oseba, ki je zraven druge osebe) ▸ szomszédDvoboj dveh sosedov na lestvici je odločal o obstanku v ligi. ▸ A tabellán szomszédos csapatok párharca döntött a ligában maradásról.
Ne motimo svojih sosedov z govorjenjem, če jim ni do pogovora. ▸ Ne zavarjuk beszélgetéssel a szomszédainkat, ha nincs kedvük hozzá.

4. (o delu pokrajine ali stavbi) ▸ szomszéd
Delavski dom je bližnji sosed občinske stavbe. ▸ A munkásszálló az önkormányzati épület közeli szomszédja.
Na vrhu se je prav pred menoj v polnem sijaju razkazoval najbližji sosed Triglav. ▸ A csúcson közvetlenül előttem teljes pompájában ragyogott fel a legközelebbi szomszéd, a Triglav.
Ta gora, ki ima za soseda grad z istim imenom, je čisto šiljasta in pravi nebni sveder. ▸ A szomszédos, a várral azonos nevű, magasba törő, keskeny hegycsúcs igazi égimeszelő.

5. (o rastlini) ▸ szomszédPoleg bazilike je paradižniku dober sosed v vrtu tudi peteršilj. ▸ A bazsalikom mellett a paradicsomnak a petrezselyem is jó szomszédja.
Ugoden sosed čebuli je motovilec. ▸ A madársaláta hasznos szomszédja a hagymának.
Paradižnik ima rad za soseda regrat, ker korenine ščiti pred škodljivci. ▸ A paradicsom jószomszédi viszonyokat ápol a pitypanggal, mivel megvédi a gyökereit a kártevők ellen.

sosedsk|i [é] (-a, -o) nachbarschaftlich, nachbarlich
sosedska pomoč die Nachbarschaftshilfe
sosedsko pravo das Nachbarrecht
dobri sosedski odnosi gute Nachbarschaft

sréča (-e) f

1. felicità, gioia, beatitudine:
doživeti, občutiti srečo provare felicità, sentirsi felici
hrepeneti po sreči sognare, desiderare la felicità
živeti v sreči vivere felici
jokati od sreče piangere di gioia
kratkotrajna sreča felicità fugace, passeggera

2. pren. fortuna, ventura, sorte:
dobra, zla sreča buona, cattiva ventura
povsod ga spremlja sreča la fortuna gli arride ovunque; pog. è nato con la camicia
imeti večjo srečo kot pamet avere più fortuna che giudizio
imeti srečo v ljubezni, v igri essere fortunato in amore, nel gioco
izteči se po sreči finire, concludersi felicemente
poskusiti srečo tentare la fortuna

3. (v povedno-prislovni rabi)
sreča zanj, da je pomoč kmalu prišla per sua fortuna il soccorso è arrivato presto
samo sreča, da je tako meno male che sia così

4. (kot voščilo)
vso srečo! auguri!, buona fortuna!
(v kmečkem okolju) Bog daj srečo! Dio vi assista, sia con voi!

5. pren. (v adv. rabi) k sreči, na srečo per fortuna:
k sreči je policija kmalu prišla per fortuna è intervenuta tempestivamente la polizia
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
na slepo srečo a caso, a casaccio, a lume di naso
ugibati na slepo srečo indovinare a lume di naso
pren. sreča mu je bila mila la fortuna gli arrise
sreča je hotela drugače gli imprevisti della fortuna, della sorte
sreča te išče sei fortunato
kolo sreče se obrača gira la ruota della fortuna
otroci in pijanci imajo srečo i bambini e gli ubriachi hanno fortuna
igra na srečo gioco d'azzardo
PREGOVORI:
sreča v igri, nesreča v ljubezni fortunato nel gioco, sfortunato in amore; chi ha fortuna in amor non giochi a carte
sreča je opoteča la fortuna è cieca; buona fortuna non dura
sreča je naklonjena pogumnim la fortuna i forti aiuta e i timidi rifiuta
sreča ima spredaj lase, zadaj je gola la fortuna va afferrata per i capelli
vsak je svoje sreče kovač ognuno è artefice della propria fortuna

stávkar striker; workman who has struck work

sindikalna pomoč stávkarjem strike pay

stôlpec (časopisni) column

v stôlpcih in columns
stôlpec števil a column of figures
stôlpec v časopisu, v katerem prosijo za pomoč, iščejo pogrešane itd. pogovorno agony column

stvar¹ ženski spol (-i …) die Sache (tudi filozofija), das Ding, der Gegenstand
stvari množina Sachen, Gegenstände, das Zeug
najdena stvar die Fundsache, der Fund
poslana stvar die Einsendung
v zakup vzeta stvar der Pachtgegenstand
zastavljena stvar Pfandsache
zelo/preveč draga stvar die Kostspieligkeit
škoda na stvareh der Sachschaden
pomoč/dajatev v stvareh die Sachleistung
stvari v splošni rabi množina das Gemeingut
poletne/zimske stvari (oblačila ipd.) Sommersachen množina Wintersachen
posestnik zastavljene stvari der Pfandbesitzer
poškodovanje stvari die Sachbeschädigung
prodaja zastavljene stvari der Pfandverkauf
seznam stvari das Sachverzeichnis
spomin za stvari das Sachgedächtnis
uživanje stvari pravo der [Fruchtgenuß] Fruchtgenuss
volilo generičnih stvari das Gattungsvermächtnis
zavarovanje stvari die Sachversicherung
zavarovanje tuje stvari die Fremdversicherung

svetník² santo m

ledeni svetniki, dnevi ledenih svetnikov (v maju) días m pl fríos de los santos Mamerto, Pancracio y Servacio (en mayo)
življenje svetnikov (rel) leyenda f de santos, hagiografía f
vse svetnike na pomoč klicati invocar a los Santos

svetovalec samostalnik
1. (strokovnjak) ▸ tanácsadóMed 15.000 možmi na šogunski strani so bile tudi enote, ki so jih usposabljali francoski vojaški svetovalci, večino so pa sestavljale samurajske enote. ▸ A 15.000 fős sógunhaderő egyes egységeit francia katonai tanácsadók képezték ki, de a többség szamurájhaderő maradt.
Na tem položaju je podpiral cesarjeve interese in postal njegov ožji svetovalec. ▸ Ebben a tisztségében a császár érdekeit képviselte, és végül az egyik legközelebbi tanácsadója lett.

2. (kdor daje nasvete) ▸ tanácsadó
Skušal je biti ne samo sodelavec, pač pa učitelj, svetovalec in prijatelj. ▸ Nemcsak kolléga, hanem tanár, tanácsadó és barát is próbált lenni.
V njunih odnosih so bili trenutki napetosti, a je oče pozneje postal njegov svetovalec in prijatelj. ▸ Voltak feszültséggel teli pillanatok a kapcsolatukban, de az apja később a tanácsadója és a barátja lett.
Partner bo vaš zaupnik in svetovalec. ▸ A partnere a bizalmasa és a tanácsadója lesz.

svetovanj|e srednji spol (-a …) die Beratung (družinsko Familienberatung, jezikovno Sprachberatung, podjetniško Unternehmensberatung, poklicno Berufsberatung, pravno Rechtsberatung, prehrambeno Ernährungsberatung, strokovno Fachberatung, kupcem Kundenberatung, šolsko Schulberatung, vzgojno Erziehungsberatung, zakonsko Eheberatung); die Betreuung, (pomoč) die Hilfestellung

ták¹ (-a -o)

A) adj.

1. questo (-a), cosiffatto (-a), siffatto (-a), così; tale, simile:
taka barva mi ni všeč questo colore non mi piace
še nikoli nisem spoznal takega človeka non avevo mai conosciuto una persona così
taki ljudje ne zaslužijo spoštovanja gente cosiffatta è indegna di stima
v takem položaju je, da se mora odločiti è in una situazione tale da doversi decidere

2. (izraža enakost lastnosti) così, (così) come:
bila je vsa razburjena, take je še nisem videl era fuori di sé, così non l'avevo mai vista
hočem čevlje, take, kot jih nosijo sošolci voglio le scarpe come le portano i compagni di scuola
taka je kot sraka, vse odnese è come la gazza: porta via tutto

3. (za izražanje velike stopnje tega, kar pove samostalnik) così, come, uguale:
takega reveža ni daleč naokoli è un poveraccio come non ce n'è da queste parti
ta voda je dobra, da ni take buonissima quest'acqua, di uguali non ce n'è
tak lep dan, vi pa sedite zaprti doma in una giornata così (bella) voi ve ne state chiusi in casa

4. kar tak (za izražanje nespremenjenega stanja) così:
naj vam steklenico zavijem? Ne, kar tako jo dajte Devo incartare la bottiglia? No, va bene così

5. tak in tak, tak pa tak (za izražanje stanja, ki se noče ali ne more imenovati) così e così:
obljubili so mi tako in tako plačo mi hanno promesso uno stipendio così e così

6. tak ali tak (kakršenkoli) qualunque, qualsiasi:
naj bo blago tako ali tako, te cene ni vredno qualunque sia la merce, il prezzo è esagerato

7. kot tak come tale:
poudarek je na vrednosti človeka kot takega l'accento è sul valore dell'uomo come tale
strokovnjak je in kot tak še posebej odgovoren è un esperto e, come tale, particolarmente responsabile
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. tak delavec je, da ga je treba iskati un lavoratore così non lo trovi, anche a cercarlo col lanternino
iron. junak pa tak, kar zbežal je bell'eroe! Ha semplicemente tagliato la corda
ne bodi tak kmet! non fare il cafone!
ni maral ne takih ne drugačnih zapletov evitava le complicazioni di qualunque sorta
pomoč potrebuje, pa naj bo taka ali drugačna ha bisogno di aiuto, qualunque sia
taka reč je bila zaradi njega per colpa sua ne è venuto un putiferio che non ti dico
štiri dni ni taka reč quattro giorni non sono tanti
nabrali ste dosti jurčkov. Ni taka reč! quanti porcini (ha raccolto)! Le pare? Neanche tanti
pog. naj vam takoj naredim? Ni taka sila le faccio subito? Non c'è fretta
pog. hudič, pa tako kosilo! bella porcheria un pranzo così!
PREGOVORI:
kakršen oče, tak sin quale il padre, tale il figlio
kakršna setev, taka žetev quel che si semina, si raccoglie
kakršna ptica, taka pesem ogni uccello ha il suo verso

B) táki (-a -o) pron. cosiffatto (-a), siffatto (-a), così, tale, simile:
njemu in takim ne smeš zaupati non fidarti di lui e di gente come lui
pren. devetih takih se ne bojim neanche una dozzina di tipi come lui mi fanno paura
športnik, da je malo takih un atleta come pochi
dobil je tako pod rebra, da mu je zmanjkalo sape si prese un colpo tale alle costole da fargli perdere il fiato
prekliči, če ne ti tako primažem ritira le tue parole se no ti mollo una sberla tale che...
take je govoril, da so se vsi smejali le sparava così grosse da far scoppiare dal ridere
polje je rodovitno, da malo takih un campo fertile come pochi
kaj takega še ne! robe da matti!
kaj je to takega, če se loči che male c'è se divorzia?

takójšen immédiat, prompt

takojšna pomoč aide ženski spol immédiate, secours moški spol immédiat
takojšen ukrep mesure ženski spol d'urgence

takojšnj|i [ó] (-a, -e) sofortig; Sofort- (ukrep die Sofortmaßnahme, pomoč die Soforthilfe, poraba der Sofortverbrauch)
takojšnja odpoved fristlose Kündigung
s takojšnjo veljavo mit sofortiger Wirkung; ab sofort; dobava: per sofort

takójšnji (-a -e) adj. immediato, rapido, pronto:
potrebovati takojšnjo pomoč aver bisogno di soccorso immediato
takojšnji učinek effetto immediato, rapido

téhničen technique, mécanique

tehnični direktor (izraz, osebje, slovar) directeur moški spol (terme moški spol, personnel moški spol, dictionnaire moški spol) technique
tehnična kemija chimie ženski spol industrielle
tehnična pomoč service moški spol d'assistance technique
tehnična revija revue ženski spol technique
tehnični risar dessinateur moški spol industriel
tehnični vodja ingénieur moški spol en chef
tehnična visoka šola école ženski spol technique supérieure
zaradi tehničnih motenj en raison (ali par suite) d'incidents techniques (ali mécaniques)

téhničen técnico; mecánico

tehnični direktor (oddelek, slovar, osebje) director m (servicio m, diccionario m, personal m) técnico
tehnični izraz término m técnico, tecnicismo m
tehnična kemija química f industrial
tehnična revija revista f técnica
tehnična pomoč servicio m de asistencia técnica
tehnični risar delineante m industrial
tehnični vodja ingeniero-jefe m
tehnična visoka šola escuela f superior técnica
zaradi tehničnih motenj por irregularidades de índole mecánica

ubéžnik fugitif moški spol , réfugié moški spol

pomoč ubežnikom assistance ženski spol (ali aide ženski spol) aux réfugiés
taborišče ubežnikov camp moški spol de réfugiés
vojaški ubežnik déserteur moški spol