Franja

assiette [asjɛt] féminin krožnik; poln krožnik; ravnotežje, položaj; technique temelj; trdnost; juridique osnova

assiette anglaise hladen narezek
assiette au beurre (figuré) donosna, mastna služba, »korito«
assiette plate, creuse nizek, globok krožnik
assiette à soupe, à dessert, à gâteaux krožnik za juho, za poobedek, za kolač(torto)
assiette de l'impôt (sur les revenus) osnova davka (na dohodke)
assiette de la colonne temelj stebra
casseur masculin d'assiettes razbijač krožnikov, razgrajač
avoir une bonne assiette dobro jahati
le cavalier perdit son assiette jezdec je izgubil ravnotežje
piquer l'assiette živeti na stroške drugih, biti prisklednik
ne pas être, ne pas se sentir dans son assiette ne se dobro počutiti

assiettée [asjɛte] féminin poln krožnik

astioso agg. poln sovraštva, mržnje, zavisti

attonō (adtonō) -āre -tonuī -tonitum

1. (za)grmeti nad kom (čim): ipsa enim altitudo attonat summa Maecenas ap. Sen. Ph. izpostavlja gromu svoje višine.

2. pren. omamiti (omamljati), osup(n)iti koga: Sen. ph., quis furor... vestras attonuit mentes? O., quas... Dryades... numine contactas attonuere suo O. so navdihnile, so navdušile, genitor... attonitus tamen est ingens... committi potuisse nefas O. je osupnil. Večinoma adj. pt. pf. attonitus (adtonitus) 3
a) od groma oglušel, omamljen, odrevenel: mater... stupuit... attonitaeque diu similis fuit O., erat prope continuus caeli fragor..., attonitisque auribus stupens agmen Cu., intremui post hoc fulmen attonitus Petr.; occ. od kapi zadet: attonitos raro videmus Cels.
b) pren. α) (duševno) omamljen, osupel, zaprepaden, prestrašen, zmeden, iz uma, onesveščen, nezavesten, od kakega močnega vtisa (močno) prevzet: ut magna pars integris corporibus attoniti concīderent L., vigiles attoniti et stupentibus similes procul stabant Cu., ut sit... in tragoedia... attonitus Aiax Q., attonitis iam omnibus Suet.; pesn. in poklas. tudi o abstr. in stvareh: attonitis haesere animis V., attonitae magna ora domūs V. nezavestne, mentis attonitae stupor Sen. tr., nulla res urget magis attonita Sen. ph., att. mensa Val. Max. ali att. arces Sil. osupla -i, att. orbiias Plin. Iun. globoko pretreseno, diligentia Tert. napeta; enalaga: attonitos (= attoniti, gen. masc. sg.) subitus tremor occupat artūs O., gutta per attonitas ibat oborta genas O., neque populi... ulla vox, sed attoniti vultus T. zaprepadeni obrazi; z abl.: quasi formidine attonitus S. fr., attonitae monstris, attonitus visis ac voce deorum V., attonitus nocturno pavore L., novitate ac miraculo attoniti L., attoniti novitate pavent O., inconcessis puellae ignibus attonitae O., attonitus magnitudine periculi, metu, maestitiā simul et desperatione Cu., Graecia omnis admiratione eius attonita Iust. prevzeta; redkeje in le pesn. z gen.: attonitus serpentis equus, attoniti caeli visus equi Sil.; z de: mens attonita de lodice paranda Iuv.; z dat. ali z in in acc.: = radovedno (težko) pričakujoč kaj, česa: huic operi Ap., voluptario spectaculo Ap., in proventum prosperiorem Ap. β) zamaknjen, navdušen, poln božanstva: attonita Baccho matres V., attonitus vates H., mulier attonitae mentis Cu. preroškega duha, Britannia hodieque eam (artem) attonita celebrat Plin.; pren. o abstr.: attonitae quorundam persuasiones Plin. pretirana prepričanja.

awe-stricken [ɔ́:strikən] pridevnik
poln spoštovanja, spoštljiv; prestrašen

azaroso poln nesreče

bȁričev -a -o mlakužast, poln mlakuž

barrancoso, -quero poln globeli

batty [bǽti] pridevnik
poln netopirjev
sleng prismuknjen

beccata f kavs; poln kljun

becquée, béquée [beke] féminin poln kljun

donner la becquée à un bébé (na)hraniti dojenčka, otročička

bellyful [béliful] samostalnik
poln želodec česa
figurativno zadostna količina, obilje

to get a bellyful do sitega se najesti

bēluōsus 3 (bēlua) poln živali, poln pošasti: oceanus H.

benarbt brazgotinast, poln brazgotin

bias(s)ed [báiəst] pridevnik
nagnjen, poševen
figurativno (against, in favour of) pristranski; poln predsodkov

bicchierata f

1. poln kozarec

2. ekst. pitje, popivanje

bijèsan -sna -o, dol. bȉjesnī -ā -ō, komp. bjȅšnjī -ā -ē (ijek.), bésan -sna -o, dol. bêsnī -ā -ō, komp. bȅšnjī -ā -ē (ek.)
1. besen, togoten, srdit: svađali su se pa je bijesan izišao iz sobe
2. stekel: bijesan pas
3. obseden: Isusa sretoše dva bijesna
4. strasten, divji: -i, ludi poljupci
5. instinktiven, nagonski
6. močan, krepak, poln življenja: -a nevjesta; oženih dva ponejaka sinovca, a dovedoh im dvije -e nevjeste; raste trava na zavojke kao dojke -e djevojke
7. nasilen, objesten, prešeren: bijesan momak; stiže četa -ih Bosanaca
8. divji: bijesan na lijepe, lepe žene

blistered [blístəd] pridevnik
poln mehurčkov

blossomy [blɔ́səmi] pridevnik
poln cvetov, evetoč

blotchy [blɔ́či] pridevnik
popackan, poln madežev