Franja

долгоножка f poljski komar; (gov.) dolgin

ляшский (zast.) poljski M

трёхдюймовка f (zast.) tripalčni poljski top; tripalčna deska

Ariī¹ -ōrum, m Arijci, ger. ljudstvo, ki je pripadalo Ligijcem in verjetno prebivalo v današnji Poljski: T.

āscrīptīcius 3 (āscrībere) (na novo) vpisan ali zapisan (v imenik državljanov, vojakov, naselnikov): novi et ascipticii cives Ci., ascripticii (milites) P. F. prek števila vpisani (prim. āscrībō 2. c.), ascripticii servi (coloni, agricolae) ali ascripticiae codicionis servi Cod. I. nekakšni poljski sužnji, ki so z zemljiščem vred prehajali v last vsakemu dobitniku zemljišča.

bracero

ir bracero, ir de bracete za podpazduho se voditi
bracero m poljski delavec, dninar, nosač

brest [é] moški spol (-a …) rastlinstvo, botanika die Ulme (goli Berg-Ulme, poljski Feld-Ulme, dolgopecljati Flatter-Ulme); les: der Rüster
umiranje brestov das Ulmensterben

brest samostalnik
Ulmus (drevo) ▸ szil, szilfa
Na vejah visokih brestov se je topil srebrnkast puhast sneg in v nekaj tednih ga bodo zamenjali bodikavi svetlozeleni poganjki. ▸ A magas szilfák lombján olvadásnak indultak az ezüstös hópelyhek, majd néhány hét elteltével apró, szúrós rügyek lépnek a helyükbe.
Povezane iztočnice: gorski brest, poljski brest

brz|ec² moški spol (-ca …) živalstvo, zoologija der Sandlaufkäfer (gozdni Wald-Sandlaufkäfer, poljski Feld-Sandlaufkäfer)

canon¹ [kanɔ̃] masculin top, kanon; cev (strelnega orožja); technique cev; populaire steklenica ali kozarec vina; golenica (kost) (konja, goveda)

canon antiaérien, antichar, atomique protiletalski, protitankovski, atomski top
canon de campagne poljski top
canon paragrêle top proti toči
canon à tir rapide brzostrelni top
canons pluriel de dentelles platnen okras s čipkami na hlačah pod kolenom (17. stol.)
batonnette féminin au canon (na puškino cev) nasajen bajonet
boulet masculin de canon topovska krogla
chair féminin à canon (figuré) topovska hrana
braquer, pointer un canon sur nameriti top na
les canons grondent, rugissent, tonnent topovi grmé
je te paye un canon plačam, dam ti za kozarec vina
tirer un coup de canon ustreliti s topom

columba -ae, f (pravzaprav „temnobarvna žival“; prim. gr. κελαινός temen, črn, κόλυμβος ptič potapljač, lat. cālīgō, columbus; izpos. iz lat. golob) golobica, golob: Ci. idr., olim mares et feminae dicebantur columbae; propter domesticos usus, quod internovimus, appellatur mas columbus (golob), femina columba (golobica) Varr., oscula dat cupido blanda columba mari O., Cythereïades columbae (kot Veneri posvečene ptice) O., c. agrestis Varr. poljski golob; ljubk. mea c. Pl. ali c. mea Ambr., Vulg.

compango moški spol

estar a compango dobiti dnevni obrok kruha (poljski delavec)

condĭtor² -ōris, m (condere)

1. ustanovitelj, utemeljitelj: urbis N., L., H., Cu., Val. Max., oppidi S., c. noster (= Romulus) L., exit conditor urbe suā O., Euandrus Romanae conditor arcis V., conditores Reatini Suet. mesta Reate, ne Ubii quidem, quamquam … libentius Agrippinenses conditoris sui nomine vocentur, origine erubescunt T. svoje ustanoviteljice (Agripine), c. insulae Suet. naselnik, c. mundi Sen. tr. ali universitatis Eccl. stvarnik (o bogu).

2. pren.
a) začetnik, osnovatelj, ustanovitelj, povzročitelj: legum atque iurium Pl., iuris Romani L., Cod. Th., Cod. I., Romanae libertatis L., eius sacri L., c. et conservator Romani nominis Vell., huius scientiae Sen. ph., sacrarum opinionum Sen. ph. osnovatelj verovanja, subtilioris sectae c. Plin., Aristoteles c. Peripateticae sectae Gell., impurae c. historiae O., disciplinae militaris Plin. iun., imperii Plin. iun., Fl., regni tanti Iust., testamenti Cod. Th.; conditores instructoresque convivii Ci. prireditelji; v besedni igri s condītor: Ci. (gl. condītor).
b) occ. pisec, opisovalec, pripovedovalec, pesnik: rerum Plin. zgodovinopisec = c. historiae Q., c. Romani anni O. (o pesniku rim. fastov = rim. koledarja), Naso c. Artis Q. pisec Ljubezenske umetnosti (Ars amatoria), c. pessimorum carminum Cu.; abs.: humilis tantis sim conditor actis Tib.

3. hranitelj, shranjevalec; pooseb. Conditor -ōris, m Konditor = Spravljač žita in sadja v kašče, rimski poljski bog, zaščitnik spravljanja žita in sadja (naspr. Promitor): Serv.

corridor [kɔridɔr] masculin hodnik; koridor

le corridor polonais poljski koridor (1918-1939)

čuvaj moški spol (-a …) der Wachmann; der Wächter, -wächter (v parku Parkwächter, nočni Nachtwächter, poljski Feldwächter); der Wärter, -wärter, -wart (kopališki Badewärter, gozdni Forstwart, šport igrišča Platzwart, proge Streckenwärter, železniški Bahnwärter); der Hüter, -hüter (gozdni Waldhüter, lovski Wildhüter); der Aufseher, -aufseher (lovski Jagdaufseher, muzejski Museumsaufseher); figurativno der Hüter
pes čuvaj der Wachhund/Hofhund

čuváj garde moški spol , gardien moški spol

nočni čuvaj gardien, veilleur moški spol de nuit
gozdni čuvaj garde forestier
lovski čuvaj garde-chasse moški spol
poljski čuvaj garde champêtre moški spol
železniški čuvaj gardebarrière moški spol, garde-voie moški spol

čuváj (-a) m

1. custode, sorvegliante, guardia, guardiano:
nočni čuvaj guardia notturna
lovski, gozdni čuvaj guardacaccia, guardaboschi
poljski čuvaj guardia campestre
žel. progovni čuvaj cantoniere, casellante

2. cane da guardia

čuváj guarda m ; vigilante m

gozdni (lovski, poljski) čuvaj guarda m forestal (de caza, de campo)
nočni čuvaj (v Španiji) sereno m; vigilante m nocturno
železniški čuvaj (progovni) guardavía m, (zaporničar) guardabarrera m

délavec (-vca) | -ka (-e) m, f

1. operaio (-a), lavoratore (-trice), lavorante:
najeti, odpustiti delavca assumere, licenziare un operaio
cestni delavec stradino
gozdni delavec boscaiolo
poljski delavec operaio agricolo, bracciante
pristaniški delavec lavoratore del porto, portuale
tovarniški delavec operaio (di fabbrica)
brezposelni, sezonski delavec operaio disoccupato, stagionale
kvalificirani, nekvalificirani delavec operaio qualificato, non qualificato
mezdni delavec salariato
ročni delavec lavoratore manuale

2. (kdor poklicno opravlja delo, ki ni fizično) lavoratore; operatore:
družbeni, javni delavec operatore sociale
kulturni delavec operatore culturale
politični delavec politico
zdravstveni delavec operatore sanitario
umski delavec lavoratore intellettuale
znanstveni delavec scienziato

3. (kdor dela sploh) lavoratore (-trice); pl. pren. braccia

4. zool. (samec pri termitih) operaio

5. delavka zool. (pri mravljah) formica operaia; (pri čebelah) ape operaia
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
delavec na riževih poljih risaiolo, mondariso
delavec pri vagončkih (na gradbišču, v rudniku) vagonista
delavec v kovinsko-predelovalni industriji metalmeccanico
delavec v ladijski strojegradnji navalmeccanico
delavec v obutveni, papirni, sladkorni industriji calzaturiero, cartaio, zuccheriere
delavec v rudnikih žvepla caruso
delavec v sirarni casaro

délavec obrero m , trabajador m

ročni delavec trabajador manual
gozdni (tekstilni, strokovni, industrijski, kvalificirani) delavec obrero forestal (textil, especializado, industrial, cualificado)
akordni delavec obrero a destajo, destajista m, destajero m
delavec, ki dela na domu trabajador a domicilio
poljski delavec obrero agrícola, obrero rural
gradbeni delavec obrero del ramo de la construcción
kovinarski delavec obrero del metal (ali metalúrgico)
sezonski delavec trabajador estacional, trabajador de temporada; temporero m
tuj delavec trabajador extranjero (ali forastero)
zdomski delavec obrero emigrante