Franja

siróta orphelin moški spol , -e ženski spol

pol sirota, sirota brez očeta (matere) orphelin de père (de mère)
popolna sirota orphelin de père et (de) mère
vojna sirota orphelin de guerre, (v Franciji) pupille moški spol, ženski spol de la Nation

skúhan cocido

na pol skuhan medio cocido

slép blind; sightless

na pol slép purblind
čisto slép stone blind, (as) blind as a bat (ali as a mole, an owl, a beetle), totally blind
slép kot kura nightblind
slép na eno oko blind in one eye
slép za barve colour-blind
skoraj slép gravel-blind, sand-blind
slépo črevo blind gut, caecum
slépa cena cheap price
slép naboj (strel) blank cartridge (shot)
slépa pokorščina blind obedience
slépi potnik (na ladji itd.) stowaway
slépo okno, slépa vrata dead (brickedup) door, window
slépo pristajanje aeronavtika instrument landing
slépa sreča blind luck, mere chance
slépa vera implicit faith
slépa ulica cul-de-sac, pl culde-sacs, culs-de-sac
slépo zaupanje implicit confidence
zavod za slépe home for the blind
bil je slép za njene napake he was blind to her faults
bil je le slépo orodje... he was only a mere tool...
igrati se slépe miši to play at blind man's buff
lotiti se česa na slépo srečo (figurativno) to go at something blind, to trust to luck
tudi slépa kura zrno najde even a blind man may fluke a direct hit
delati se slépega za to turn a blind eye to (something)

spánje sueño m

rahlo (trdno) spanje sueño ligero (profundo ali pesado ali de plomo)
biti, ležati v globokem spanju estar profundamente dormido, fam estar en siete sueños
večno spanje sueño eterno
v spanju en sueño
noč brez spanja una noche sin sueño
zimsko spanje letargo m invernal, hibernación f
biti na pol v spanju estar medio dormido
prijetno, dobro spanje! ¡que usted descanse!
hoditi v spanju caminar en sueño
planiti iz spanja despertarse sobresaltado
spati spanje pravičnega dormir el sueño de los justos

spustíti (-ím) | spúščati (-am)

A) perf., imperf.

1. calare, abbassare, lasciar cadere;
spustiti zapornice calare la chiusa
spustiti sidro calare l'ancora
spustiti dvignjeno roko abbassare la mano alzata

2. calare; navt. calumare; immettere:
navt. spustiti čoln po vodi calare la scialuppa in mare
navt. spustiti vrvi, verige (z ladje) calumare cavi, catene
spustiti ladjo v vodo varare la nave
spuščati mrzel zrak v sobo immettere aria fredda nella stanza

3. far entrare:
spustiti koga v hišo far entrare qcn. in casa
spustiti naprej far passare

4. abbassare, calare, ribassare, diminuire:
spustiti cene abbassare i prezzi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
spustiti bunker v zrak far saltare la casamatta
pren. spustiti kosti na klop sedersi sulla panca
spustiti krilo, obleko allungare la gonna, il vestito
spustiti tovarno v obratovanje mettere in esercizio una fabbrica
spustiti zastavo na pol droga ammainare la bandiera a mezz'asta
spustiti koga z vajeti sciogliere le briglie a qcn.
spustiti pri ceni fare uno sconto, uno sconticino
vet. spustiti samca k samici far accoppiare maschio e femmina
spustiti koga iz ječe scarcerare qcn.

B) spustíti se (-ím se) | spúščati se (-am se) perf., imperf. refl.

1. scendere, abbassarsi, calare; atterrare:
temperatura se je spustila pod ničlo la temperatura è scesa sotto lo zero
spustiti se na tla scendere a terra
spuščati se s padalom paracadutarsi; lanciarsi col paracadute
spuščati se v dolino scendere a valle; knjiž. divallare
aer. spuščati se v drsnem letu planare

2. pren. calare, scendere:
v dolino se je spustila megla sulla valle è scesa la nebbia

3. esporsi a; correre; lasciarsi andare; gettarsi; mettersi:
spustiti se v nevarnost, v tveganje esporsi a un pericolo, a un rischio
spuščati se v ljubezensko avanturo lasciarsi andare in un'avventura galante
spustiti se v boj gettarsi nella mischia
spustiti se v beg darsela a gambe, fuggire
spustiti se v jok mettersi a piangere
spustiti se v pogovor attaccar discorso
spustiti se v dir, v tek mettersi a galoppare, a correre
spustiti se v politiko darsi alla politica
spustiti se za goro (o soncu) calare dietro il monte
spustiti se na kolena gettarsi in ginocchio
spustiti se na pot mettersi in cammino
spustiti se na stol, v naslanjač sedersi, crollare sulla sedia, nella poltrona
spustiti se v neko zadevo aver da fare con qcs.
spustil si se predaleč, da bi se zdaj umaknil ti sei lasciato invischiare troppo per mollare tutto adesso

sredi² [é] inmitten
sredi med mitten in, inmitten von
(na pol poti) auf halbem Weg

stártati to start

znova to make a fresh start; (letalo) to take off
letalo je startalo pred pol ure the plane took off half an hour ago

státi (stojím) imperf.

1. stare in piedi; stare, starsene, essere; esserci:
stati kot kip, kot okamenel, kot vkopan starsene immobile, rigido
stati pri oknu starsene alla finestra
stati v vrsti stare in fila
stati na rokah reggersi sulle mani
miza stoji postrani il tavolo sta sghembo
hiša stoji zdaj prazna la casa adesso è vuota
grad še danes stoji il castello c'è ancora

2. star fermo; fermarsi; arrestarsi:
avtobus, vlak še stoji la corriera, il treno sta ancora fermo
gradnja spet stoji la costruzione si è nuovamente arrestata

3. essere durevole; durare:
ta jabolka stojijo questa sorta di mele dura

4. gastr. lasciar riposare:
testo naj stoji pol ure lasciar riposare l'impasto una mezz'ora

5. obl. stare bene, stare a pennello:
obleka stoji, kot bi bila narejena zate l'abito ti sta a pennello, come fosse fatto su misura

6. ekon. pog. essere (di situazione economica, finanziaria):
podjetje stoji dobro, slabo la situazione economica dell'impresa è buona, pessima

7. pren. stati pred trovarsi davanti a, di fronte a:
stati pred odločitvijo trovarsi davanti a una decisione
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
zdelo se mi je, da čas stoji mi pareva che il tempo si fosse fermato
odkar svet stoji da che mondo è mondo
pog. vlak stoji na vsaki postaji il treno si ferma a tutte le stazioni
pog. vse stoji na glavi tutto è sottosopra, c'è un disordine generale
pog. stati komu na luči fare ombra a qcn.
pren. stati na lastnih nogah essere indipendente
pren. stati na majavih, trhlih nogah non dare affidamento, non essere ben fondato
pren. stati komu na poti essere di ostacolo a qcn.
stati na stališču, da ... prendere posizione su qcs.
pren. stati na čigavi strani, na strani koga prendere le parti di qcn., appoggiare qcn.
pren. trdno, z obema nogama stati na zemlji essere coi piedi bene a terra
pren. stati ob strani tenersi in disparte
vulg. stati do kolen v dreku avere l'acqua alla gola, trovarsi in una situazione disperata
še danes, po tolikih letih mi stoji živo pred očmi podoba do tal razdejane Hirošime ancor oggi, a distanza di tanti anni ho viva davanti agli occhi l'immagine di Hiroshima rasa al suolo
pren. stati pred oltarjem sposarsi
pren. stati s prekrižanimi rokami starsene con le mani in mano, non combinare niente
pren. stati za kom aiutare (di nascosto) qcn.
pren. stati komu za petami stare alle calcagna di qcn.
kako stoji naše moštvo na turnirju? che posto occupa la nostra squadra nel torneo?
klobuk ti stoji prav il cappello ti sta bene, ti sta a pennello
komaj še stojim (na nogah) mi reggo in piedi a malapena (dalla stanchezza)
lasje mu stojijo pokonci od strahu dalla paura i capelli gli si rizzano in testa
stati visoko na družbeni lestvici occupare un posto preminente nella gerarchia sociale
lingv. samostalnik stoji v rodilniku il sostantivo è nel genitivo
hotel stoji v središču mesta l'albergo si trova nel centro (cittadino, della città)
lingv. za glagoli premikanja stoji namenilnik i verbi di moto sloveni vogliono il supino
lov. pes stoji il cane è in punta
vet. samica stoji la femmina è in calore
šport. stati v predklonu flettere il busto
šah. trdnjava stoji na h liniji la torre se ne sta sulla linea h
voj. stati v pozor stare sull'attenti
PREGOVORI:
prazna vreča ne stoji pokonci sacco vuoto non sta in piedi

stolet|je [é] srednji spol (-ja …) das Jahrhundert
star več stoletij jahrhundertealt
cela stoletja jahrhundertelang
četrt stoletja ein Vierteljahrhundert
mož stoletja der Mann des Jahrhunderts
pol stoletja ein halbes Jahrhundert
polovica stoletja die Jahrhundertmitte, die Jahrhunderthälfte
prelom stoletja die Jahrhundertwende
stoletja in stoletja Jahrhunderte hindurch, jahrhundertelang
vino stoletja der Jahrhundertwein

stolétje century

pol stolétja half a century
v 3. stolétju pred n. št. (pred Krist.) in the 3rd century B.C.
do konca 15. stolétja till (ali until, to) the end (ali close) of the 15th century
stolétje Ludvika XIV the age of Louis XIV

stran¹ ženski spol (-i …) (pagina) die Seite (krajevna Lokalseite, notranja Innenseite, rokopisa Manuskriptseite, s sliko Bildseite, za otroke Kinderseite)
naslovna stran das Titelblatt, Haupttitelblatt, die Titelseite, der Innentitel
potiskana stran Druckseite
gospodarske strani množina der Wirtschaftsteil
kulturne strani množina der Kulturteil
poslovne strani der Handelsteil
rumene strani v telefonskem imeniku: gelbe Seiten
športne strani der Sportteil
številka/število strani die Seitenzahl
navedba strani die Seitenangabe
oštevilčenje strani die [Seitennumerierung] Seitennummerierung
obsegajoč (200) strani (200) Seiten stark
na osmih/treh straneh achtseitig/dreiseitig
dolg več strani seitenlang
čez pol strani halbseitig
na 10. strani auf Seite zehn
po straneh seitenweise
obrniti stran umblättern
nadaljevanje na naslednji strani bitte wenden!

svet¹ [é] moški spol (-a; -ovi)

1. (kozmos) die Welt
svetovi množina Welten množina

2.
ta svet diese Welt; das Diesseits
oni/drugi svet das Jenseits (poslati na drugi svet ins Jenseits befördern)
zgornji svet die Oberwelt
spodnji svet religija die Unterwelt, biblično: der Scheol
slika/podoba sveta das Weltbild
konec sveta der Weltuntergang, religija die Endzeit
občutek, kot da bo konec sveta die Weltuntergangsstimmung
pričakovanje konca sveta die Endzeiterwartung
drevo sveta mitologija der Weltenbaum
zapustiti svet aus der Welt gehen

3. naš planet: die Welt
Novi svet Neue Welt
Stari svet die Alte Welt
pradavni svet Urwelt
vzhodni svet der Orient, das Morgenland
zahodni svet der Okzident, das Abendland
tretji svet die dritte Welt
ves svet die ganze Welt
po vsem svetu in der ganzen Welt
prepotovati ves svet in der ganzen Welt herumkommen
… sveta Welt-
(atlas der Weltatlas, prebivalstvo die Weltbevölkerung, zemljevid die Weltkarte)
pol sveta die halbe Welt

4. (svetovne razmere) die Welt
… sveta Welt-
(izboljševalec der Weltverbesserer, občutenje das Weltgefühl, zaničevalec der Weltverächter)
|
tek sveta der Lauf der Dinge
ki je videl dosti sveta [vielgereist] viel gereist
ki pozna svet in življenje weltkundig
ki pretresa svet welterschütternd
ki spreminja svet weltverändernd
gledati svet skozi rožnata očala die Welt durch die rosige Brille sehen
od tega ne bo konec sveta figurativno davon geht die Welt nicht unter
nehvaležnost je plačilo sveta Undank ist der Welt Lohn
videti dosti sveta weit herumkommen
zagledati luč sveta das Tageslicht erblicken, zur Welt kommen
odprt k svetu/za svet weltoffen
na svet auf die Welt
na svetu auf/in der Welt
na tem svetu dahier, in dieser Welt
priti na svet auf die Welt kommen
na onem/drugem svetu im Jenseits
najboljši na svetu der weltbeste
to je na svetu vseeno das ist piepegal/schnurzegal
tako je pač na svetu das ist der Lauf der Welt
za nič na svetu um nichts in der Welt
za vse na svetu um alles in der Welt
o svetu von der Welt, über die Welt
predstava o svetu das Weltbild
od tega sveta von dieser Welt
odmaknjen od sveta weltabgeschieden
odmaknjenost od sveta die Weltabgeschiedenheit
okoli sveta (rund) um die Welt
potovanje okoli sveta die Weltreise, strokovno: die Erdumrundung
po svetu durch die Welt
po vsem svetu to pričakujejo ipd.: weltweit
razgledati se po svetu sich den Wind um die Ohren/um die Nase pfeifen lassen
pred svetom vor der Welt
pred vsem svetom vor aller Welt
beg pred svetom die Weltflucht
zapiranje pred svetom die Selbstabkapselung
s sveta aus der Welt
spraviti s sveta aus der Welt schaffen
sprt s seboj in s svetom mit sich und der Welt zerfallen
usmerjen/naravnan v ta svet weltzugewandt
živeti v nekem drugem svetu wie auf einem fremden Stern leben
za svet für die Welt, um die Welt
za ves svet ne um nichts auf der Welt, nie im Leben
pomemben za ves svet weltbewegend
za nič na svetu für kein Geld dieser Welt

šála plaisanterie ženski spol , raillerie ženski spol , bouffonnerie ženski spol , facétie ženski spol, familiarno blague ženski spol , (dovtip) mot moški spol plaisant (ali pour rire) , bon mot, boutade ženski spol

brez šale plaisanterie (ali raillerie) à part, blague à part, trêve ženski spol de plaisanterie(s), sans blague!
v šali pour rire, pour plaisanter, par plaisanterie, par raillerie
aprilska šala poisson moški spol d'avril
slaba šala mauvaise plaisanterie, plaisanterie de mauvais goût
bila je le šala ce n'était que pour rire, c'était une (simple) plaisanterie
to ni šala ce n'est pas rien (ali peu de chose)
to je bilo za šalo c'était pour rire, histoire de rire
pol za res, pol za šalo moitié sérieux, moitié plaisant; mi-figue, mi-raisin
razumeti šalo comprendre la plaisanterie, entendre raillerie
ne razumeti (nobene) šale ne pas entendre raillerie (ali plaisanterie)
šale uganjati, zbijati s kom se jouer (ali se moquer, s'amuser, se faire un jeu) de quelqu'un

šála broma f ; chanza f ; (dovtip) chiste m ; (nagajanje) burla f , fam choteo m , chunga f , guasa f

za šalo por broma
v šali en broma, en tono de broma
groba, slaba šala broma de mal gusto (ali pesada)
bila je le šala sólo era en broma
ni mi do šal no estoy para bromas
s tem ni šale no es cosa de broma
to je draga šala zame eso me cuesta un ojo de la cara
šala gre predaleč esto ya pasa de broma
pol za res, pol za šalo entre bromas y veras
pustimo šale (ob strani) ¡bromas aparte!, ¡hablemos en serio!, ¡dejémonos de bromas!
razumeti šalo, ne zameriti šale no tomar a mal una broma
nobene šale ne razumeti no entender de burlas (ali de bromas), no estar para bromas, no ser amigo de bromas
šale uganjati, zbijati s kom bromear (ali chancear ali hacer bromas) con alg

šest [é] (šêstih, šêstim, šest) sechs (dni, ljudi, tednov, mesecev sechs Tage, Menschen, Wochen, Monate)
v šestih dneh/mesecih in sechs Tagen/Monaten
šest in pol sechseinhalb
bilo nas je šest wir waren sechse/zu sechst
čez šest dni heute in sechs Tagen, heute über sechs Tage
po šest je sechs, ljudi: zu sechst
na/vsakih šest let/mesecev/tednov/dni sechsjährlich/sechsmonatlich/sechswöchentlich/sechstäglich
v šestih knjigah in sechs Bänden
ura: ob šestih um sechs, um sechs Uhr
vlak ob šestih der Sechsuhrzug
s šestimi strunami glasba sechssaitig

šést six

ob šestih à six heures
ob pol šestih à cinq heures et demie
šest tisoč six mille

šést seis

ob šestih a las seis
ob pol šestih a las cinco y media

štiri ženski spol, srednji spol množina

1. vier (štirje bratje vier Brüder, štiri sestre vier Schwestern, štiri polja vier Felder)

2.
koliko časa: štiri minute/ure/dni/tedne/mesece/leta vier/Minuten/Stunden/Tage/Wochen/Monate/Jahre
v štirih dneh/mesecih in vier Tagen/Monaten
štiri in pol viereinhalb
bilo nas je štiri wir waren zu viert
čez štiri dni heute in vier Tagen, heute über vier Tage
po štiri je vier, ljudi: zu viert
na/vsaka štiri leta/vsake štiri mesece/tedne/dni vierjährlich/viermonatlich/vierwöchentlich/viertäglich
v štirih knjigah in vier Bänden
trajajoč štiri leta/mesece/dni vierjährig, viermonatig, viertägig
ura: ob štirih um vier, um vier Uhr
deliti na štiri dele vierteilen
moleti vse štiri od sebe alle viere von sich strecken
pogon na štiri kolesa tehnika der Vierradantrieb, Allradantrieb
razdeliti na štiri dele vierteln, vierteilen, vieren
razdeljen na štiri dele viergeteilt, gevierteilt, geviert
figurativno tako gotovo, kot je dva krat dva štiri so sicher wie zwei mal zwei vier ist
konferenca štirih velesil die Viermächtekonferenz
problem štirih barv das Vierfarbenproblem
med štirimi očmi unter vier Augen
pogovor med štirimi očmi das Vieraugengespräch
po vseh štirih auf allen vieren
v štirih zvezkih vierbändig
s štirimi konji vierspännig
s štirimi sedeži viersitzig
s štirimi strunami glasba viersaitig
s štirimi vrati viertürig
model s štirimi vrati der Viertürer
s štirimi zvezdicami Viersterne-
s štirimi stavki glasba viersätzig
z vsemi štirimi mit allen vieren
braniti se z vsemi štirimi sich mit Handen und Füßen wehren

štíri quatre

ob štirih à quatre heures
ob pol štirih à trois heures et demi(e)
med štirimi očmi entre quatre yeux, en tête à tête
hoditi po vseh štirih marcher à quatre pattes
stegniti vse štiri od sebe s'étendre de tout son long; s'écrouler, s'affaler épuisé

štíri cuatro

ob štirih a las cuatro
ob pol štirih a las tres y media
med štirimi očmi a solas
po vseh štirih se plaziti andar a gatas (ali a cuatro patas)
stegniti vse štiri od sebe desperezarse