Franja

ὀλέθριος 2 in 3 1. poguben, smrten, ἦμαρ dan pogube ali smrti. 2. nesrečen, nevreden.

ὀλόεις 3 poet., ὀλοός 3 ep. poet. ὀλοιός 3 ep. ion. [Et. iz ὀλοϝο-ς, po dissim. iz ὀλε-ϝος, gl. ὄλλυμι] 1. poguben, škodljiv, strašen, grozen, krut, smrtonosen; ὀλοὰ φρονέω τινί snujem komu pogubo. 2. pass. pokvarjen, izgubljen, nesrečen.

ὀλοό-φρων, ονος, ὁ, ἡ (φρονέω) ep. kdor snuje komu pogubo, poguben, lokav, potuhnjen, togoten, ljut.

ὀλοφ-ώιος 2 ep. lokav, zvit, poguben, τὰ ὀλοφώια spletke, potuhnjenost.

οὔλιος 3 ep. (οὖλος²) poguben, škodljiv; ἀστήρ Sirij, ki donaša silno vročino in mrzlico.

οὐλόμενος 3 1. ep. poet. = ὀλόμενος. 2. pt. aor. med. od ὄλλυμι poguben, pogubonosen, nesrečen.

οὖλος² 3 (ὄλλυμι) ep. poguben.

παν-ώλεθρος 2 (ὄλεθρος) ion. poet. παν-ώλης 2 (ὄλλυμι) poet. 1. popolnoma uničen, propal, pokvarjen, brezbožen. 2. zelo poguben, škodljiv, poln nesreče.

πευκ-εδανός 3 oster, hud, poguben πόλεμος.

πολεμικός 3, πολέμιος 3 πολεμιστήριος (πόλεμος) 1. ki se tika vojske, ki spada k vojski, vojen, bojen; a) ἡ πολεμική vojna spretnost (umetnost); b) τὸ πολεμικόν bojni krik, znamenje za napad; τὰ πολεμικά in τὰ πολέμια vojne zadeve, vojaška služba, vojaščina, vojaštvo, vojna oprava, τὰ πολεμιστήρια vojna sredstva, bojni voz, vojna oprava (orožje); πολεμιστήριος ἀνδρεία hrabrost v boju. 2. za vojno sposoben, izveden v vojski, bojevit, bojaželjen. 3. a) sovražen, sovražnega mišljenja; b) γῆ sovražno ozemlje = ἡ πολεμία (sc. χώρα); c) nasproten, poguben, škodljiv ἔλαιον; d) ὁ πολέμιος sovražnik, nasprotnik, οἱ πολεμιώτατοι največji sovražniki; e) τὸ πολέμιον sovražna vojska, sovraštvo; τὸ φύσει πολέμιον naravno (prirojeno, staro) sovraštvo. – adv. -κῶς in -ίως sovražno, πολεμίως ἔχω τινί, πρός τινα sem komu sovražen, neprijazen, nasproten.

πολύ-φθορος 2 (φθείρω) poln pobojev, poguben, nesrečen.

σινά-μωρος 2 (σίνομαι, -μωρος) ion. škodljiv, poguben, τινός čemu.

στυγερός 3 (στυγέω) ep. poet. zasovražen, mrzek, sovražen, zoprn, grozen, strašen, poguben, žalosten, čemeren, nesrečen, beden. – adv. -ῶς na strašen način, nesrečno.

σχέτλιος 3 in 2 [Et. od σχεῖν, ἔχω] 1. stanoviten, vztrajen; a) močen, krepak, silen, (pre)drzen, smel; b) hudoben, trd, brezbožen, strahovit, grozen, zločest, strašen, poguben; c) brezobziren, neprijazen Ζεύς. 2. beden, nesrečen.

φθαρτικός 3 (φθείρω) poguben, uničujoč, škodljiv.

φθινάς, άδος, ἡ poet. (φθίνω) ki uničuje (razjeda), poguben, slabeč; νόσος sušica.

φονικός 3 (φόνος) 1. ki se tiče uboja, νόμοι zakoni o uboju. 2. krvav, okrvavljen, željen umora, krvoločen, krut, poguben, morilen.

φόνιος 3 in 2 poet. 1. morilen, poguben, krvoločen. 2. krvav, okrvavljen.

χαλεπός 3 težaven, zel, hud(oben): 1. o stvareh: težaven, težek, težko dostopen, neugoden, nadležen, zoprn, strašen, hud, grd, mučen, nevaren, poguben; μῦθος, ἔπεα trde (osorne) besede, φῆμις slaba govorica, χωρίον nezdrav; tudi osebni sklad: χαλεπή τοι ἐγὼ μένος ἀντιφέρεσθαι težko je tebi, meriti se z menoj v hrabrosti, χαλεποὶ θεοὶ φαίνεσθαι ἐναργεῖς nevarno je, ako se bogovi sami (v pravi podobi) prikažejo; τὸ χαλεπὸν τοῦ πνεύματος silovitost vetra,. 2. o osebah: hud, hudoben, jezen, trd(osrčen), nejevoljen, razjarjen, sovražen, zloben, nevaren, robat, čemeren, siten; τὸ χαλεπόν sila, silovitost, čemernost, odurnost, nesreča, τὰ χαλεπά težave, nadloge, stiske, nevarnost. 3. adv. χαλεπῶς težko, s težavo, s trudom, komaj; z nejevoljo, nerad, silno, jezno, χαλεπῶς φέρω τι, τινί nejevoljen sem, jezen sem na koga, nerad vidim, zamerim kaj ἐπί τινι, τινός; χαλεπῶς ἔχω srdim se nad kom, τινί slabo se počutim, ὑπό τινος zaradi česa, χαλεπῶς ἔχει težko je, χαλεπῶς χράομαί τινι hudo ravnam s kom.