Franja

columna -ae, f (prim. celsus)

I.

1. steber, stolp (kot podpornik ali okras poslopja): V., H., Vitr. idr., lapidea Varr., ahenea, marmorea Ci., lignea L., templa innixa columnis O.; šalj.: ecce autem aedificat; columnam mento suffigit suo Pl. o človeku, ki si med premišljevanjem z roko podpira brado; preg.: incurristi amens in columnam Ci. butnil si … z glavo ob zid.

2. occ. prosto stoječ steber,
a) častni steber, obelisk: α) c. Maenii Plin., nav. c. Maenia ali samo columna Ci., Plin., Porph. Menijev steber, postavljen l. 338 na rimskem forumu na čast Gaju Meniju, ki je z L. Furijem Kamilom premagal Latine; ob tem stebru so izrekali svoje sodbe tresviri capitales zločincem in dolžnikom, ki so zamujali s plačilom: ad columnam Maeniam reus Ci., od tod: ne ad columnam adhaeresceret Ci. da ne bi obvisel ob (Menijevem) stebru = da bi odšel brez sramote, ad columnam pervenire Ci. β) columna rostrāta z ladijskimi rilci okrašeni steber, postavljen na čast Gaju Duiliju, ki je l. 260 premagal Kartažane v pomorski bitki pri Milah: Q. γ) columna Iulii Caesaris: Ci., Suet.
b) knjižni steber, na katerem so založniki naznanjali prodajana ali pravkar izšla dela: mediocribus esse poëtis … non concessere columnae H.
c) geogr. ime α) Herculis columnae Herkulova stebra (= predgorji Calpe v Evropi in Abyla v Afriki) ob Gadskem prelivu (gibraltarski morski ožini): Cu., Mel., Plin.; imenujeta se tudi Gaditanae columnae Gadska stebra: Ap.; pesn. po analogiji Protei columnae Protejeva stebra = otok Faros in egiptovska obala, obenem = vzhodne meje sveta: V. β) superesse adhuc Herculis columnas fama vulgavit T. (Germ. 34) = Sund med Dansko in Švedsko (ali pa Irminov stolp ali morske čeri po drugih). γ) c. Rhegia Regijski steber = skrajni jugozahodni italski rt pri Regiju: Mel., Plin.

3. pren. steber = podpora, zaslomba: ne … proruas stantem columnam H. trdno stoječega stebra moči (= Avgusta), te, columnam virtutum Sid., esto columna tu piis semper et ancora nobis Paul. Nol. —

II. pren. o stebrastih stvareh,

1. steber: c. ignis Sen. ph., Hier., Vulg. ognjeni steber, c. nubis Ambr., Vulg. oblačni steber, c. ignis et nubis Vulg., c. fumi Vulg. dimni steber.

2. vodni stolp, vodna troba, morski smrk: Plin., in mare de caelo tamquam demissa columna Lucr.

3. moško spolovilo: Mart. (VI, 49, 3 in XI, 51, 1).

4. c. narium nosnica = nosna kost: Isid.

console [kɔ̃sɔl] féminin konzola; nosilna podpora; mizica pod ogledalom; architecture okrašeni oporni, nosilni kamen v zidu

corbel [kɔ́rbəl]

1. samostalnik
arhitektura nosilna podpora, konzola

2. prehodni glagol & neprehodni glagol
s konzolami podpreti; na konzolah ležati

furca -ae, f

1. vile z dvema rogljema, burkle, rogovila, rogovilasta podpora: furcae bicornes V., vitibus aptare sudes furcasque valentes V.; (rogovilast) podporni kol pri hiši: L., O., pri mreži (= amites) debelna rogovila, razsoha: Plin.

2. vilice: furcā levat ille bicorni terga suis O. z dvorogljatimi vilicami (burklami); occ. tudi gnojne vile, zlasti preg.: cupae delapsae furcis ab opere removentur C., furcā aliquem detrudere L., naturam expellas furcā (= z vso silo), tamen usque recurret H.

3. metaf.
a) stoga = rogovilast jarem kot kaznovalno orodje (lesena razsoha v obliki (gr. Λ), ki so jo dali kaznjencu čez tilnik, mu privezali roke na oba konca, potem pa so ga bičali; to je bila predvsem kazen za sužnje): Eutr., Lact., Prud., tu hodie furcam feras Pl., servus per circum … furcam ferens ductus est Ci., servum quidam pater familiae sub furca caesum egerat circo L., ibis sub furcam H. prišel boš v sužnost, cervicem inseri furcae Suet.; occ. vešala, vislice rogovilaste oblike: canes vivi in furcā Plin., furcā figere, in furcam tollere, furcae subicere Icti.
b) soteska (v obl. V): f. Caudīnae Val. Max.; prim. furculae Caudīnae, gl. furcula.
c) furcae cancrorum rakove klešče: Ap.
č) jarem za junce, ki še niso ukročeni: Varr.

furcula -ae, f (demin. furca; prim. našo izpos. burkla)

1. rogovilast kol, rogovilasta podpora: suspenso furculis ab hostibus muro L.

2. meton. soteska (v obl. V), gorski prelaz, (gorsko) sedlo; kot nom. propr. Furculae (furculae) Caudinae L., Fl., Eutr. soteski pri Kavdiju, kavdijski soteski (gl. Caudium).

Fürsorge, die, Pflicht der Eltern: skrb, varstvo; öffentliche, soziale: (socialno) skrbstvo; Geld: socialna podpora; Fürsorge treffen varovati, skrbeti za; in jemandes Fürsorge stehen biti pod skrbstvom (koga)

Geldunterstützung, die, denarna podpora

parrainage [parɛnaž] masculin botrstvo; pokroviteljstvo; podpora osebi, ki hoče vstopiti v kak klub, društvo, krožek itd.

Pendelstütze, die, Technik nihalna podpora

puncheon² [pʌ́nčən] samostalnik
tehnično podpora v rudniku, podpornik (steber); podnica, deska za pod; punec, znamenje

rider [ráidə] samostalnik
jezdec, jahač, -ica; umetnik v jahanju; kolesar, motociklist
tehnično premični del stroja, jahač
pravno, parlament dodatek, dodatna klavzula; privesek; stranska, omejevalna odredba, določba
trgovina podaljšanje menice
matematika matematična naloga za preskus (pregled) študentovega znanja
množina notranja podpora (rebra) (ladijskega) trupa; kamen, ki spodrine drug kamen

sick-allowance [síkəlauəns] samostalnik
bolniška podpora, hranarina, boleznina

sick-benefit [síkbénifit] samostalnik
podpora v primeru bolezni, hranarina, boleznina

sick pay [síkpei] samostalnik
bolezenska podpora

sovvenzione f subvencija, denarna podpora

Sozialhilfe, die, socialno skrbstvo; socialna podpora

Streikgeld, das, podpora za stavkajoče

subvèncija ž (lat. subvenire) subvencija, denarna podpora: subvencija od strane države

subvención ženski spol subvencija, denarna podpora, pomoč

acordar (conceder) una subvención odobriti (denarno) podporo

subvention [səbvénšən] samostalnik
(državna) subvencija; denarna podpora (pomoč)