Franja

hríb (-a) m

1. monte:
pobočje, vrh hriba pendio, cima del monte
strm, visok hrib monte ripido, alto
čez hribe in doline per monti e per valli

2. pl. hribi monti; montagna:
biti doma s hribov essere un montanaro
iti, hoditi v hribe andare in montagna

izbok|el [ó] (-la, -lo) vorragend, leče ipd.: konvex, Konvex- (leča die Konvexlinse)
geografija izboklo pobočje konvexer Hang

jugovzhoden pridevnik
1. (o legi) ▸ délkeleti
2. (o smeri) ▸ délkeletiV višinah doteka z jugovzhodnimi vetrovi nad naše kraje hladnejši in bolj vlažen zrak. ▸ A magasban a délkeleti széllel hűvösebb és nedvesebb levegő érkezik térségünkbe.
Lava se razliva po jugovzhodnem pobočju vulkana. ▸ A láva a vulkán délkeleti lejtőjén folyik szét.

jugozahoden pridevnik
1. (o legi) ▸ délnyugati
2. (o smeri) ▸ délnyugatiV soboto in nedeljo bo večinoma sončno, ponekod bo pihal jugozahodni veter. ▸ Szombaton és vasárnap többnyire napos idő lesz, néhol délnyugati szél fúj majd.

južn|i (-a, -o) südlich, na južni strani: südseitig; Süd- (del der Südteil, rob der Südrand, veter der Südwind, meja die Südgrenze, obala das Südufer, die Südküste, polobla die Südhalbkugel, stran die Südseite, okno das Südfenster, pobočje der Südhang)
južni sneg nasser/feuchter Schnee, der Feuchtschnee

kamnít stony; rocky; stone-

kamníta ograja stone wall
kamníta pot causeway
kamníta podlaga stone bed, foundation
kamníta sekira stone axe
kamnít tlak, pločnik (stone) pavement
kamnít zid stone wall
kamníta plošča slab, flag
kamníto pobočje stony slope

klanec samostalnik
1. (neraven del; pobočje) ▸ emelkedő [navzgor] ▸ kaptató [navzgor] ▸ lejtő [navzdol] ▸ ereszkedő [navzdol]Ko peljemo kolo po klancu navzgor, vedno teže poganjamo pedala. ▸ Ha emelkedőn kerékpározunk, mindig nehezebb pedálozni.Traktor je bil ugasnjen in v prostem teku na blagem klancu. ▸ A traktort leállították és egy enyhe lejtőn alapjáraton járatták.

2. (hrib) ▸ emelkedő, dombNa klanec ni pridrvel samo eden, ampak kar trije taksisti. ▸ Nem is egy, hanem három taxisofőr jött fel a dombra.
Njena hiša je nizka, stisnjena na klancu pod cerkvijo. ▸ A háza alacsonyan, a templom alatti domboldalba simulva áll.

naslánjati (-am) | nasloníti (-slónim)

A) imperf., perf. appoggiare; pren. sostenere, favorire

B) naslánjati se (-am se) | nasloníti se (-slónim se) imperf., perf. refl.

1.
naslanjati se na appoggiarsi a

2. ekst. trovarsi, sorgere; essere riparato:
zadnja stran hiše se naslanja ob strmo pobočje il retro della casa è riparato da un ripido pendio

3. derivare, essere convalidato, confortato da, avere convalida in:
optimizem se naslanja na povečanje izvoza l'ottimismo è convalidato dall'aumento dell'export

4. (imeti, dobivati pomoč) avere l'appoggio di, godere dell'appoggio di, contare su:
nasloniti se na lastne sile contare sulle proprie forze
drugi so delali, on pa se je naslanjal na lopato mentre gli altri lavoravano lui se ne stava a guardare
lingv. predlogi se naslanjajo na naglašene besede za seboj le preposizioni si appoggiano alle parole toniche seguenti

nasprot|ni (-na, -no) Gegen- (argument das Gegenargument, breg das Gegenufer, dokaz der Gegenbeweis, gambit das Gegengambit, glas die Gegenstimme, govornik der Gegenredner, igralec der Gegenspieler, kandidat der Gegenkandidat, manever das Gegenmanöver, namen die Gegenabsicht, kot der Gegenwinkel, pogoj die Gegenbedingung, pol der Gegenpol predlog der Gegenvorschlag, pravo der Gegenantrag, prijem der Gegengriff, prikaz dejstev die Gegendarstellung, princip das Gegenprinzip, razlog der Gegengrund, spoj die Gegenkopplung, tok die Gegenströmung, učinek die Gegenwirkung, ukaz der Gegenbefehl, valj die Gegenrolle, vpliv der [Gegeneinfluß] Gegeneinfluss, zahtevek der Gegenanspruch, dajatev die Gegenleistung, izjava die Gegenerklärung, die Gegenaussage, kateta die Gegenkathete, ponudba das Gegenangebot, poteza der Gegenzug, pozicija die Gegenposition, prošnja die Gegenbitte, reakcija die Gegenreaktion, stena die Gegenwand, strategija die Gegenstrategie, terjatev die Gegenforderung, trditev die Gegenbehauptung, utež das Gegengewicht, vezava die Gegenbindung, vknjižba die Gegenbuchung, kandidatura die Gegenkandidatur, pobočje der Gegenhang, stališče der Gegenstandpunkt, vprašanje die Gegenfrage)

ognjenik samostalnik
1. (gora, iz katere prodira lava) ▸ tűzhányó, vulkánIzbruh ognjenika na vzhodu Konga je pognal na tisoče ljudi v beg. ▸ A kelet-kongói tűzhányó kitörése több ezer embert kényszerített menekülésre.
Povezane iztočnice: podmorski ognjenik, podvodni ognjenik, ščitasti ognjenik

2. (o gorečnosti, silovitosti) ▸ tűzhányóČe med vama še vedno tli vsaj nekaj iskric ljubezni, se bodo v tem času razvnele v pravi ognjenik strasti. ▸ Ha még mindig pislákolnak közöttetek a szerelem parazsai, azok a szenvedélyek valóságos tűzhányójaként izzanak fel.
Njena narava izraža nežno bitje z dobrim okusom, a odločnim nastopom, iz njene igralske narave pa vrejo nemirni ognjeniki. ▸ A természete jó ízlésről, gyengédségről, ám magabiztos kiállású lényről árulkodik, színészi játéka pedig egy nyughatatlan tűzhányó kitöréseit mutatja.

ognjeník (-a) m vulcano:
ognjenik bruha il vulcano erutta
pobočje, vrh ognjenika pendio, cima del vulcano
aktivni, ugasli ognjenik vulcano attivo, spento
podmorski ognjenik vulcano sottomarino

patch² [pæč] prehodni glagol
zakrpati, popraviti

to patch up skrpati, površno popraviti; izgladiti (nasprotja)
a hillside patched with grass pobočje s krpami trave

plazovit (-a, -o) lawinengefährdet, lawinenträchtig
plazovito pobočje der Lawinenhang

plazovit pridevnik
(o veliki verjetnosti plazov) ▸ földcsuszamlás-veszélyeztetett, földcsuszamlás-veszélyesČe se bomo lotevali gradnje, bomo morali skrbno preveriti, ali izbrana lokacija ni na poplavnem ali plazovitem območju. ▸ Ha építkezésbe kezdünk, gondosan ellenőriznünk kell, hogy ne árvízveszélyes vagy földcsuszamlással veszélyeztetett területen legyen a kiválasztott helyszín.

polóžen¹ gentle; gradual; not steep; gently sloping (ali rising)

polóžno pobočje a gentle slope

polóžen en pente douce

položno pobočje pente ženski spol douce

polóžen inclinado

položno pobočje pendiente f ligera (ali suave)

pravokot|en [ó] (-na, -no)

1. po obliki: rechteckig
pravokotno krilo letalstvo der Rechteckflügel
pravokotna obdelava tehnika das Abvieren
pravokotno obdelati tehnika abvieren

2. matematika trikotnik: rechtwinklig; (ortogonalen) orthogonal; na ploskev ipd.: senkrecht, normal

3.
pravokoten na pobočje senkrecht auf/zum Hang

prepad moški spol (-a …) der Abgrund; (strmo pobočje) der Bergabsturz; figurativno der Abgrund, die Kluft
figurativno na robu prepada am Rande des Abgrunds

prō-clīvus 3 (pro in clīvus) = prōclīvis -e 1. (po hribu) navzdol idoč (hodeč, potekajoč), navzdolnji, navzdolen, podolnji, podolen, položen, brežen, nagnjen, strm, prepaden: solum Varr.; subst. n.: adiuvante proclivo Front. lega (sklonjenost, nagnjenost) naprej, navzdol nagnjen prostor, položnost, pobočje, navzdolje, reber, nagib; pren.: fecisti mihi ex proclivo planum Pl. = kar mi je bilo težko (nejasno), si mi razjasnil (pojasnil).