Franja

medicāmen -inis, n (pesn. beseda; medicāre)

1. (v dobrem pomenu) zdravilna snov, tj. zdravilo glede na svojo snovno podstat, occ. zdravilo nasploh, lek, celilo, mazilo, obliž: T., Col., validum m. O., medicaminibus curari Ci., medicamina Pontica Iuv. mitridat, neki protistrup, medicaminibus corpus adversus venena firmare Aur. s protistrupi; pren. zdravilo = pripomoček, pomagalo: quasso medicamina imperio circumspectare Sil., iratae medicamina fortia praebe O.

2. (v slabem pomenu)
a) strup, strupena pijača, strupena snov: L. epit., Val. Fl., m. impura Fl., infusum delectabili cibo boletorum venenum, nec vim medicaminis statim intellectam T., tantum medicamina possunt Iuv. splavila.
b) bajilo, čarovno sredstvo, čarovna pijača, čarovnija: m. triste, incertum O., qui vestras maximus aevo est dux gregis inter oves, agnus medicamine fiet O.

3. metaf. vsak pripomoček, s katerim se doseže kak fizičen učinek
a) snov, s katero se spremeni, izboljša, izčisti kaka naravna snov (prirodnina): vitiosum Col. začimba, optimus caseus est, qui exiguum medicaminis habet Plin. sirila, vina medicamine instaurare Plin. bistriti, čistiti, fecundum fimi m. Plin. iztrebljanje pospešujoča moč, odvajalo, odvajalno sredstvo.
b) barvilo, barvína, barva: Plin., Petr., croceum Lucan.; poseb. lepotilno sredstvo, lepotilo, ličilo, šminka: Iuv., facies medicamine attrita Petr., vestrae medicamina formae O.

medicāmentum -ī, n (medicāre) = medicāmen

1. (v dobrem pomenu) zdravilna snov, zdravilo, lek, celilo, tudi mazilo, obliž: hoc die solitum vinum novum et vetus libari et degustari medicamenti causā Varr., m. bibere, m. sumere Cu., medicamentum concipitur venis Cu., medicamentum diffundit se in venas Cu., m. componere, m. haurire Plin., medicamenta, quibus sanarentur oculi Sen. ph., epotis aliquibus medicamentis Cels., medicamento uti Suet., salubre L. ali salutare Ci., medicamentum dare ad aquam intercutem Ci.; pren. zdravilo = pripomoček, pomagalo zoper kaj: doloris, laborum Ci., illud panchrestum m. suum Ci. (v denarju).

2. (v slabem pomenu)
a) strup, strupena pijača, strupena snov: medicamento sagittas tingere Plin., coquere medicamenta L., medicamento epoto L., medicamentis partum abigere Ci. s splavili.
b) bajilo, čarovno sredstvo, čarovna pijača, čarovnija: Plin., Petr., medicamento Peliam fecit adulescentulum Pl., m. amatorium Suet. ljubezenski napoj, medicamentis aquam inquinare Hyg.

3. metaf. vsak pripomoček, s katerim se doseže kak fizičen učinek
a) čistilo, začimba: vini Ca., Col.
b) barvilo, barvína, barva: Ci. fr., Plin., Sen. ph.; poseb. lepotilno sredstvo, lepotilo, ličilo, šminka: Sen. ph.; pren.: fucati medicamenta candoris et ruboris Ci. belilo in rdečilo besed, prisiljeno lepotičenje govora.

medicīnus 3 (medicus) zdravilski, zdravilen, celilen, medicinski: ars Varr., Hyg., Aug. ali res Gell. zdravilstvo, zdravilska umetnost, medicina. Od tod subst. medīcina -ae, f

1. (sc. ars) zdravilstvo, medicina: O., Ap., Cels., Suet., Amm., Aur., medicinam exercere Ci. ali facere Ph. ali factitare Asin. Poll. ap. Q. ukvarjati se z zdravilstvom (medicino), medicinam facere alicui Ci., Ph. zdraviti koga, medicinam facere huic morbo Pl. zdraviti bolezen.

2. (sc. officina) = gr. ἰατρεῖον zdravnikova ali ranocelnikova poslovalnica (soba, poslopje), bolni(šni)ca, klinika, zdravilišče, zdravilnica: Pl., Don., Porph.

3. (sc. res)
a) (v dobrem pomenu) zdravilna snov, zdravilo, lek, celilo: O., N., medicinam dare Cu. zdravilo da(ja)ti, zdraviti, medicinam adhibere Ci., poscunt medicinam vulnera Sil.; pren. zdravilo, lek = pripomoček, pomagalo zoper kaj: non egeo medicinā, me ipse consolor Ci., est profecto animi medicina philosophia Ci., laboris, periculorum Ci., furoris V., medicinam quaerere alicui rei Ci., exspectare medicinam temporis Ci., medicinam petere a litteris Ci.
b) (v slabem pomenu) strup, strupena pijača, strupena snov: Acc. ap. Non.

4. metaf.
a) izboljšava: si saucias recenti medicinā mordeat quaedam hiemis ruminatio Plin. novega, sicer izboljševalnega (koristnega) obrezovanja.
b) lepotilno sredstvo, lepotilo, ličilo, šminka: figurae Pr.

mélange [melɑ̃ž] masculin mešanica, zmes, (po)mešanje; mešanje, križanje ras; mešana pijača; figuré primes; pluriel miscelánea, raznoterosti, raznoteri spisi

sans mélange nemešan, čist (tudi figuré)
mélange de grains mešana krma
mélange tonnant pokalni plin
mélange de vins mešanica vin, rezanje vin
bonheur masculin sans mélange neskaljena sreča
faire, opérer un mélange napraviti mešanico, zmes
(familier) se méfier des mélanges čuvati se mešanja pijač, različnih pijač (pri jedi, banketu ipd.)

melitītes -ae, m (gr. μελιτίτης) medena pijača (iz medu in mošta): Plin.

mezcladura ženski spol= mezcla ženski spol mešana pijača

milk-shake [mílkšeik] samostalnik
mrzla mlečna pijača s sladoledom in dišavami

Mischgetränk, das, mešana pijača; koktejl

Mixgetränk, das, mešana pijača

mug¹ [mʌg] samostalnik
vrček; hladna pijača
sleng obraz
sleng usta
sleng pačenje
britanska angleščina, sleng naivnež, tepec
britanska angleščina gulež (študent)

a mug of beer vrček piva
mug shot slika obraza (zlasti za policijsko zbirko)
mug house pivotoč

Nationalgetränk, das, nacionalna pijača

nectar [néktə] samostalnik
mitologija nektar, pijača bogov
botanika medena rosa, medica

nectar [nɛktar] masculin nektar, pijača bogov; botanique medeni sok; odlična, božanska pijača

nepēnte m

1. bot. nepent (Nepenthes)

2. ekst. nepent, opojna pijača

nēttare m

1. bot. nektar

2. mitol. nektar, ambrozija

3. ekst. sladka pijača, odlično vino

pócima ženski spol zdravilna pijača

pop¹ [pɔp] samostalnik
pok, tresk
pogovorno strel
pogovorno peneča pijača, pokalica
britanska angleščina, sleng zastava, zalog (v zastavljalnici)

sleng in pop zastavljeno, v zastavljalnici
to take a pop at streljati na; figurativno poskusiti s, z

posset [pɔ́sit] samostalnik
topla mlečna pijača z vinom ali pivom, šodo

potash-water [pɔ́tæšwɔ:tə] samostalnik
peneča pijača (z ogljikovim dioksidom)

pozione f

1. zdravilna pijača

2. pren. napoj