Franja

Zadetki iskanja

  • maturare

    A) v. tr. (pres. maturo)

    1. zoriti:
    il sole matura i frutti sonce zori sadje

    2. pren. razmisliti, razmišljati; pretehtati

    3. izdelati, razdelati, dodelati:
    maturare un piano dodelati načrt

    B) v. intr. dozoreti; ekon. dospeti:
    gli interessi sono maturati obresti so dospele
    PREGOVORI: col tempo e con la paglia maturano le nespole preg. vse ob svojem času; tudi svet ni bil ustvarjen v enem samem dnevu
  • méthode [metɔd] féminin metoda, postopek, način, pot; sistem; načrt

    avec méthode metodično, načrtno, sistematično
    sans méthode nemetodično, nenačrtno, nesistematično, brez metode
    méthode analytique, synthétique analitična, sintetična metoda
    méthode de comparaison primerjalna metoda
    méthode de comptabilité knjigovodstven sistem (knjiga)
    méthode de travail delovna metoda
    méthode fiscale, d'imposition davčni sistem (knjiga)
    méthode de piano klavirska šola (knjiga)
    méthode rapide hiter postopek
    manquer totalement de méthode biti brez metode, nemetodičen
  • míren tranquille, calme, silencieux, paisible, pacifique

    v mirnem času en temps de paix
    mirna četrt quartier silencieux (ali tranquille)
    mirno morje mer ženski spol calme
    obdržati mirno kri garder (ali conserver) son sang-froid
    le mirno! du calme!, doucement!, familiarno tout doux!, piano!
    mirna vest la conscience tranquille
    mirno spati dormir d'un bon sommeil (ali familiarno sur ses deux oreilles)
    spor mirno poravnati régler (ali arranger, apaiser) un conflit (ali une querelle, un différend) pacifiquement
    lahko mirno rečemo, da on peut dire, sans crainte de se tromper, que
    to lahko mirno narediš tu peux le faire tranquillement (ali sans crainte, sans hésitation)
  • mléti (méljem) imperf. ➞ zmleti

    1. macinare:
    mleti ječmen, koruzo, pšenico macinare l'orzo, il granturco, il grano
    mleti na kamen, na žrmlje macinare con la macina, col mulino a mano
    mleti kavo, meso macinare il caffè, tritare la carne

    2. ekst. tritare

    3. pren. demolire, distruggere

    4. pren. (jesti) macinare:
    mleti s pravo slastjo macinare a due palmenti

    5. muoversi (qua e là)

    6. sbattere (le ali); scalciare

    7. pejor. raccontare; blaterare; suonare, recitare meccanicamente:
    mleti neumnosti raccontare stupidaggini

    8. pren. (premišljevati) rimuginare; arzigogolare, scervellarsi
    PREGOVORI:
    kdor prej pride, prej melje chi prima arriva meglio macina
    božji mlini meljejo počasi pa gotovo il mulino di Dio macina piano ma sottile
  • monte m

    1. gora, hrib:
    a monte proti vrhu, na vrhu
    a monte di nad
    promettere mari e monti pren. obljubljati gradove v oblakih

    2. pren. gora, velik kup:
    a monti na kupe
    un monte di botte debele batine
    un monte di quattrini kup denarja

    3. igre kup (odvrženih kart):
    andare a monte pren. iti po vodi, propasti
    mandare a monte pren. onemogočiti, uničiti, zavoziti

    4. fond, sklad:
    monte premi nagradni sklad

    5.
    monte di pietà zastavljalnica

    6. anat.
    monte di Venere, monte del pube venerin griček
    PREGOVORI: loda il monte e attienti al piano preg. hvali goro, drži se doline
  • mórje (-a) n

    1. mare:
    reka se izliva v morje il fiume sfocia nel mare
    pluti po morju navigare
    potovati po suhem in po morju viaggiare per terra e per mare
    potisniti ladjo v morje varare una nave
    gladina, globina morja la superficie, il fondo del mare
    vihar na morju tempesta di mare; uragano
    globoko, plitvo morje mare profondo, basso
    modro morje mare azzurro
    mirno, razburkano, valovito, viharno morje mare calmo, agitato, ondoso, tempestoso
    na odprtem morju in alto mare
    peščeno morje mare di sabbia
    nekdo je padel v morje! uomo in mare!
    geogr. Baltiško, Črno, Jadransko, Sredozemsko morje Mare Baltico, Mar Nero, (Mare) Adriatico, (Mare) Mediterraneo
    Jonsko, Ligursko morje Mar Ionio, Mar Ligure

    2. (morje z obalo kot prostor za oddih) mare:
    bili smo na morju siamo stati al mare, abbiamo fatto le vacanze al mare

    3. (morska voda) mare

    4. (velika količina) mare, torrente; massa; distesa; folla; tosk. buggerio; vulg. fottio:
    preliti morje solz versare un mare, un torrente di lacrime
    žitno morje valovi ondeggia la distesa del grano
    ribiča je vzelo morje il pescatore è affogato
    iti čez morje andare, emigrare oltre oceano
    pren. vodo v morje nositi portare vasi a Samo
    pren. v morje vreči buttare a mare
    pren. utoniti v tujem morju essere assimilato
    zaleči kot kaplja v morju essere una goccia nel mare
    kipenje morja il frangersi delle onde sulla riva
    geol. brahično morje mare salmastroso
    mrtvo morje mare morto
    notranje morje mare interno
    obalno, teritorialno morje mare costiero, territoriale
    odprto, obrežno morje mare aperto, litoraneo
    morje ljudi un fottio di gente
    PREGOVORI:
    hvali morje, a drži se brega loda il mare e rimani a terra; loda il monte e tienti al piano
  • mudíti (-ím)

    A) imperf. trattenere, importunare:
    ne bom vas mudil, samo nekaj bi vas prosil non vorrei importunarvi, vi pregherei soltanto...

    B) mudíti se (-ím se) imperf. refl.

    1. aver fretta, aver premura:
    mudi se mi na vlak, v službo ho fretta di prendere il treno, di andare al lavoro
    impers. kar počasi, saj se ne mudi piano, tanto non c'è fretta

    2. muditi se s, z trattenersi, soffermarsi con, perdere tempo con:
    imam dosti dela, ne utegnem se muditi z vami ho molto da fare e non mi posso trattenere con voi

    3. soggiornare, essere, trovarsi:
    skupina tujih strokovnjakov se že dalj časa mudi v naši državi un gruppo di tecnici stranieri si trova già da vario tempo nel nostro Paese
  • na (predlog) sur, à, en, dans, par

    na cesti sur la route
    na deželi, na kmetih à la campagne
    na izust, na pamet par cœur, de mémoire
    na mizi sur la table
    na kredit à crédit
    na obroke par acomptes, à tempérament
    na potovanje en voyage
    na prodaj à vendre
    na svetu au monde, sur terre
    na travniku au pré, sur le pré
    na ulici dans la rue
    na desno (levo) à droite (gauche)
    na primer par exemple
    dan na dan jour après jour, au jour le jour
    trikrat na dan trois fois par jour
    mlin na veter moulin moški spol à vent
    na obeh straneh des deux côtés
    na prvi pogled du premier coup d'œil
    na ves glas à tue-tête, à pleine gorge, à gorge déployée
    na vrat na nos précipitamment, en toute hâte, à la hâte
    igrati na klavir jouer du piano
    nato (krajevno) sur cela, là-dessus; (časovno) sur ce, après cela, là dessus
  • nakladálen (-lna -o) adj. di carico, per caricare:
    nakladalni stroj attrezzatura per caricare, caricatore
    nakladalna rampa piano di caricamento
    agr. nakladalna prikolica rimorchio di carico, rimorchio caricafieno
    navt. nakladalna soha albero di carico
    žel. nakladalni profil sagoma limite, sagoma di carico
    nakladalni žerjav gru da carico
    nakladalni drog trasto
    nakladalni pod pianale
  • napráviti (-im) | naprávljati (-am)

    A) perf., imperf.

    1. fare, eseguire, compiere, effettuare; rendere:
    napraviti cesto fare una strada
    napraviti načrt fare un piano
    napraviti kosilo preparare il pranzo
    napraviti hišo fare, costruire la casa
    napraviti posteljo fare, rifare il letto
    napraviti črto fare, tirare una riga
    napraviti ogenj accendere il fuoco
    ta frizura jo napravi mlajšo l'acconciatura la ringiovanisce, la rende più giovane
    vino ga je napravilo zaspanega il vino lo insonnolì
    napraviti komu veselje, žalost rallegrare, rattristare qcn.
    napraviti napako fare, commettere un errore
    napraviti korak fare, muovere un passo
    napraviti dober vtis fare, lasciare buona impressione
    napraviti izvleček compendiare

    2. (dokončati) finire (di fare)
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    napraviti kariero far carriera
    napraviti konec čemu troncare qcs., farla finita con
    napraviti kozla za vrtnarja mettere il lupo a custodia del gregge
    napraviti križ čez kaj farci una croce sopra
    napraviti dolg obraz fare il broncio, il muso
    napraviti (komu)
    otroka rendere incinta
    napraviti piko na i mettere il punto sulla i
    napraviti (komu)
    prostor fare spazio (a uno)
    napraviti red fare, mettere ordine
    napraviti ... kilometrov fare... chilometri
    pog. napraviti pot peš fare la strada a piedi
    pren. bolezen je napravila svoje la malattia ha lasciato il segno
    pog. kaj se da tu napraviti qui non c'è niente da fare
    lov. napraviti dvojec fare una doppietta
    rel. napraviti križ fare il segno della croce
    napraviti izpad fare una sortita
    napraviti kepo appallottolare

    B) napráviti se (-im se) | naprávljati se (-am se) perf., imperf. refl.

    1. venire; farsi:
    od dolge poti so se mu napravili žulji dal camminare gli sono venute le vesciche
    napravil se je dan si è fatto giorno
    pog. vreme se bo napravilo il tempo si mette al bello, si sta rasserenando

    2. farsi, fingersi, darsi:
    napraviti se bolnega, gluhega fingersi ammalato, sordo

    3. star. avviarsi; andare, correre dietro
  • neprávi (-a -o) adj. non giusto, scorretto, sbagliato; falso; artificiale; improprio:
    dati neprave podatke fornire false generalità
    lotiti se česa z neprave strani affrontare qcs. dal verso sbagliato
    piti nepravo kavo bere surrogato di caffè
    obrniti se na nepravi naslov rivolgersi alla persona sbagliata
    neprava svila seta artificiale
    nepravi biseri perle false
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    mat. neprava premica, ravnina, točka retta, piano, punto infinitamente distante
    nepravi ulomek frazione impropria
    anat. neprava rebra costole false, mendose
    lingv. nepravi predlogi locuzioni prepositive
    biol. neprava dvospolnost pseudoermafroditismo
    lingv. neprava pripona suffisoide
    zool. nepravi vampir megaderma (Megaderma)
  • nōbile

    A) agg.

    1. plemenit:
    di sangue nobile plemenitega rodu

    2. plemiški

    3. ekst. žlahten, vzvišen, izbran, odličen, eleganten

    4.
    piano nobile prvo nadstropje

    5. ekst. rasen, plemenski:
    animale nobile plemenska žival
    pietra nobile plemeniti kamen

    6. kem. žlahten:
    metallo nobile žlahtna kovina

    B) m, f plemič, plemkinja
  • nodale agg.

    1. vozeln

    2. anat.
    tessuto nodale vozelno tkivo

    3. fiz.
    piano nodale vozelna ploskev
    punto nodale vozelna točka

    4. železn.
    punto nodale vozlišče

    5. ptt
    centrale nodale vozelna centrala

    6. pren. ključen
  • noréti (-ím) imperf.

    1. dare segni di pazzia, di squilibrio; impazzire:
    ekst. to bo norel, ko bo zvedel quando lo saprà prenderà un'arrabbiatura

    2. pren. folleggiare, impazzare

    3. pren. impazzire, andare pazzo:
    noreti od veselja impazzire di gioia
    noreti za kom andare pazzo per qcn.

    4. correre (all'impazzata):
    ne nori non correre troppo, va' piano
    pren. ne nori non dire bestialità
  • nosílen (-lna -o) adj.

    1. portante:
    nosilni jermen spallaccio
    nosilni jarem bilanciere
    nosilni ročaj manico

    2. teh. portante, di sostegno, di supporto:
    nosilni steber supporto principale
    nosilna konstrukcija struttura portante
    grad. nosilna greda travata

    3. (glavni, najpomembnejši) principale, centrale
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    fot. nosilna folija foglia di supporto
    grad. nosilna plast strato portante
    aer. nosilna ploskev letala piano, superficie portante
    teh. nosilna raketa (razzo) vettore
    geol. nosilna sila reke forza (di trascinamento) della corrente
    elektr., fiz. nosilna vrv (pri žičnici) cavo portante
    nosilni val onda portante
    strojn. nosilni ležaj reggispinta
    nosilni jermen spallaccio
    arhit. nosilni kamen cuneo
    nosilni steber pilastro
    strojn. nosilni spojnik nipplo
    teh. nosilno ogrodje telaio
  • nóta note

    nóte pl glasba music
    diplomatska nóta diplomatic note
    protestna nóta note of protest
    izmenjava diplomatskih nót politika exchange of notes
    nóte za klavir piano music, music for piano
    (tiskane) glasbene nóte (printed) music, (nevezane) sheet music
    papir za nóte music paper
    stojalo za nóte music desk; music stand
    cela (1/2, 1/4, 1/8, 1/16, 1/32 nóte) glasba semibreve (minim, crotchet, quaver ali ZDA eighth note, semiquaver ali ZDA sixteenth note, demisemiquaver)
    peti po nótah to read music, to sight-read, to be a sight reader, to sing at sight
    prinesite nóte s seboj! bring your music along!
  • obliquo agg.

    1. poševen; nagnjen:
    piano obliquo fiz. strmina

    2. pren. posreden:
    venni a saperlo per vie oblique posredno sem zvedel

    3. pren. nepošten:
    mire oblique nepoštene namere

    4. jezik odvisen:
    casi obliqui odvisni skloni
  • operacíjski (-a -o) adj.

    1. med. operatorio:
    operacijska dvorana, miza sala operatoria, tavolo operatorio

    2. operativo; operazionale:
    voj. operacijski načrt piano operativo
    mat. operacijski znak segno operazionale
  • parlare

    A) v. tr. (pres. parlo)

    1. govoriti:
    parlare piano govoriti počasi
    parlare forte govoriti glasno
    parlare a voce bassa govoriti potiho
    parlare a fior di labbra govoriti mrmraje
    parlare chiaro, apertamente govoriti jasno, odkrito
    parlare in punta di forchetta pren. šalj. govoriti afektirano
    con rispetto parlando naj mi ne zamerijo
    parlare grasso govoriti nespodobno, kvantati
    parlare a caso, a vanvera govoriti tjavdan
    parlare tra sé, dentro di sé razmišljati, govoriti sam zase
    parlare come un libro stampato pren. govoriti kot odprta knjiga
    questo si chiama parlare! tako je!, bravo!
    generalmente parlando na splošno

    2. spregovoriti; priznavati:
    l'accusato ha parlato obtoženec je priznal

    3.
    parlare a, con govoriti komu, s kom:
    parlare al vento, al muro, al deserto pren. govoriti gluhim ušesom
    parlare ai banchi pren. govoriti nepazljivim učencem
    parlare con qcn. a quattr'occhi govoriti s kom na štiri oči

    4. govoriti (imeti govor); pridigati ipd.
    parlare a favore di govoriti komu v prid
    parlare contro govoriti proti (komu, čemu)
    parlare a braccio govoriti brez priprave, iz rokava

    5. govoriti, razpravljati:
    parlare di qcs. govoriti, razpravljati o čem
    parlare del più e del meno govoriti o tem in onem, kramljati
    far parlare di sé biti predmet opravljanj, kritike; postati slaven
    parlarsi addosso pren. samozadovoljno govoriti o sebi

    6. govoriti, prikazati:
    l'articolo parla di članek govori o

    7. pren.
    parlare a gesti govoriti s kretnjami
    i meridionali parlano con le mani južnjaki govorijo z rokami
    parlare coi piedi brcati; pren. govoriti neumnosti

    B) v. tr. govoriti (jezik):
    parlare più lingue govoriti več jezikov
    parlare francese govoriti francosko
    parla un inglese perfetto odlično govori angleško
    parlare arabo, ostrogoto, turco pren. govoriti nerazumljivo

    C) ➞ parlarsi v. rifl. (pres. ci parliamo)

    1. govoriti (s kom)

    2. ekst. biti s kom v dobrih odnosih

    3. pog. ljubimkati

    Č) m govor, govorjenje
  • perform [pəfɔ́:m]

    1. prehodni glagol
    napraviti, izvršiti, izvesti, končati (delo)
    gledališče uprizoriti (igro), igrati (vlogo); igrati (glasbeni instrument)

    2. neprehodni glagol
    izvršiti nalogo
    tehnično delati (stroj)
    gledališče igrati, nastopiti, predvajati

    pravno able to perform dela zmožen
    pravno failure to perform neizpolnitev
    to perform on the piano igrati klavir