Franja

tiralíneas moški spol črtalnik, risalno pero; ravnilo

tiralinee m invar. risalno pero

tire-ligne [-linj] masculin risalno pero

compas masculin à tire-ligne šestilo z risalnim peresom

ùhvatiti -īm
I.
1. ujeti: uhvatiti zločinca, pticu u zamku, koga za ruku; mačka uhvati miša; uhvatiti koga na ljepak, koga u laži
2. zalotiti: majka ga je uhvatila medu mangupima
3. prijeti: uhvatiti koga pod ruku, djevojku oko pasa, preko struka; uhvatio me grč; testera, pila je uhvatila
4. zateti: na putu nas je uhvatio mrak; noć me uhvatila nadomak grada
5. odkriti, priti na sled: policija je uhvatila lažni novac
6. prijeti (se): malter neće da uhvati; uhvatilo ga vino
7. pograbiti: uhvatiti koga za kosu, za bradu, za oružje
8. presenetiti, zalotiti: uhvatiti zločinca na djelu, u kradi
9. spreleteti: uhvati me strah, groznica
10. ujeti v pero, opaziti: Nušić ima dar da uhvati smešno oko sebe i da ga naslika
11. vpreči: uhvatiti konje u kola
12. uhvatilo ga vino vino mu je stopilo v glavo; uhvati ga nesvijest omedlel je; uhvatiti račun priti na svoj račun; uhvatiti korijena, korena zakoreniniti se; uhvatiti vjeru s kim dati komu moško besedo; uhvatiti maglu = uhvatiti čistinu pobegniti; uhvatilo ga je sunce prijelo se ga je sonce; uhvatiti put po varoši napotiti se po mestu; uhvatiti pravac stanica napotiti se proti postaji
II. uhvatiti se
1. ujeti se
2. prijeti se: uhvatiti za podršku, za stvarne dokaze
3. oprijeti se: uhvatiti se nekog posla
4. narediti se: uhvati se led na vodi, vrhnje, kajmak na mlijeku; uhvatio se mrak
5. uhvatiti se kome za skut zgrabiti se komu za krilo; uhvatiti se za trbuh od smijeha; uhvatiti se kome srca prirasti komu k srcu; uhvatilo ga u krstima prijelo ga je v križu, začelo ga je trgati v križu; uhvatiti se u koštac s kim spoprijeti se s kom; uhvatiti se u kolo vstopiti se v kolo; uhvatilo se sunce mrknilo je sonce

vuelo moški spol let(enje), polet; krilo, perut; letalno pero; širina (rokava); visoki gozd

vuelo deportivo športno letanje
vuelo inclinado (ali planeado) spustno letanje
vuelo a vela jadralno letanje
a(l) vuelo v poletu; naglo, hitro
de (un) vuelo, en un vuelo (fig) naglo, hipoma
de alto vuelo visoko leteč; ošaben
alzar (ali levantar) el vuelo vzleteti, kvišku poleteti; fig zbežati, popihati jo
abatir el vuelo doli se spustiti (ptič)
coger vuelo (fig) (z)rasti
coger al vuelo v (po)letu ujeti, slučajno ujeti
cogerlas (ali cazarlas) al vuelo (fig) biti zelo bister, bistroumen
cortar el vuelo (ali los vuelos) a uno (fig) komu peruti pristriči
echar (ali tocar) las campanas a vuelo z vsemi zvonovi zvoniti
huir a vuelo tendido (fig) naglo proč steči
pasar a vuelo preleteti
reanudar el vuelo nadaljevati polet
tirar al vuelo streljati v poletu; fig biti ošaben, nadut
tomar vuelo dvigniti se, povzpeti se; (fig) rasti, večati se
vuelos pl letalna peresa (ptic)
levantar los vuelos (fig) prevzetovati, biti nadut, biti domišljav

Zeichenfeder, die, risalno pero

Zuhaltungsfeder, die, Technik pridržno pero

автоматическая p. nalivno pero

авторучка f nalivno pero

рейсфедер m risalno pero

рондо n (neskl.)

1. rondо;

2. okrogla pisava; pero za okroglo pisavo

Amyclae (Amynclae, Amunclae, Amunculae) -ārum, f (Ἀμύκλαι) Amikle (Aminkle, Amunk[u]le), mestno ime,

1. lakonsko mesto jugovzhodno od Šparte, ustanovil ga je baje neki Amiklas ali Aminklant (Ἀμύκλας, gen. -α ali -αντος), domovina Dioskurov, Helene in Klitaimestre, s svetiščem in velikanskim Apolonovim kipom, pri katerem so se vsako leto obhajala „Hyacinthia“ (gl. Hyacinthus): L., O. idr. Okrog l. 750 so Dorci mesto osvojili. Nejevoljni zaradi pogostnih praznih govoric o sovražnikovem bližanju so namreč meščani baje izdali zakon, da ne sme nihče več govoriti o sovražniku; zaradi tega niso nič vedeli o tem, ko so se Dorci res bližali; od tod: Amunculas tacendo periisse audio Afr. fr., quas evertēre silentia, Amyclae Sil.; preg.: Amyclis ipsis taciturnior ero Sid., prim.: taciturne, Amyclas qui silentio viceris Aus.

2. staro avzonsko mesto (po mitu ahajsko-lakonska naselbina) v Laciju med Kajeto in Teracino ob zamočvirjenem, po njem imenovanem Amikelskem zalivu (sinus Amynclanus): tacitae Amyclae V. tihe (ker so jih preb. baje zapustili zaradi mnogih strupenih kač) ali pa (po drugih razlagalcih) molčeče (češ, pesnik je prenesel ta pridevek od lakonskih na lacijske Amikle, namigujoč na zgoraj pod 1. omenjeni dogodek, če ni morda nevede zamenjal obeh mest), Varro auctor est... in Italia Amynclas a serpentibus deletas Plin., ubi fuere Amyclae sive Amynclae a serpentibus deletae Plin., Fundanae Amyclae Mart. — Od tod adj. Amyclaeus 3 (Ἀμυκλαῖος) amikelski = ki spada k lakonskim Amiklam, iz lakonskih Amikel: fratres (= Kastor in Poluks) V., mater (= Leda) Stat., olores (ker je Jupiter kot labod prišel k Ledi) Stat., pluma Mart. labodje pero, ductor (= Amikljan Ksantip) Sil., Canopus Sil. dolnjeegiptovsko mesto, imenovano po Amikljanu Kanopu, Menelajevem krmarju, ki je tam umrl, corona Mart. v bojnih igrah ob Hijacintovih svečanostih (gl. pod 1.) priborjen; pesn. = lakonski, špartanski: canis V., venenum Mart. ali Amyclaeis medicatum vellus aënis murice cum Tyrio O. lakonski škrlat, nepos (= Klavdij Neron, ker je gens Claudia baje izhajala iz Sabincev, ti pa iz Špartancev) Sil. Amynclānus 3 aminkelski = ki spada k lacijskim Aminklam: sinus Amynclanus Plin. Aminkelski, Kajetski zaliv.

appartenir* [-tənir] verbe intransitif pripadati, biti last (à quelqu'un koga); spadati (à quelque chose k čemu); spodobiti se, biti dolžnost (à quelqu'un komu)

s'appartenir biti sam svoj gospodar, biti prost
ce stylo vous appartient-il? je to nalivno pero vaše?
il appartient à une riche famille de notre ville pripada neki bogati družini našega mesta
il appartient aux parents d'élever leurs enfants starši so dolžni vzgajati svoje otroke
je suis occupé toute la journée, je ne m'appartiens plus zaposlen sem ves dan, nobenega časa nimam zase

autruche [otrüš] féminin noj

plume féminin d'autruche nojevo pero
avoir un estomac d'autruche (figuré) imeti dober želodec, vse prenesti
pratiquer une politique de l'autruche uganjati nojevo politiko, zakrivati si oči pred resnico

avestruz (množina: -ces) moški spol noj; figurativno bedak

pluma de avestruz nojevo pero

br̂čan -čna -o, dol. bŕčnī -ā -ō
1. odličen: pored odličan kaže se za isti pojam i brčan (čovjek); on poče skupljati br̀čnije ljude
2. glavni: -o pero prvo in najdaljše pero v perutnici

buen dober

buen gusto dober okus
buen mozo krepak (čeden) dečko
buen sentido zdrava pamet
buen tiempo lepo vreme
¡buen apetito! dober tek!
al buen tun tun na slepo srečo, tjavdan
buen hombre pero mal sastre dober človek (je), kaj več pa ne

charger [šarže] verbe transitif naložiti, natovoriti, obtežiti; obremeniti, naprtiti, dati nalogo, naročiti (quelqu'un komu); naelektriti; juridique izpovedati (quelqu'un proti komu); preobložiti (želodec); previsoko postaviti (ceno); dati priporočiti (pismo); pretiravati, karikirati, (o)smešiti; napasti; nabiti (orožje); sport grobo odriniti od žoge

se charger naložiti si; prevzeti nalogo, odgovornost; pooblačiti se
je m'en charge to je moja skrb
l'accusé a chargé son complice obtoženec je obremenil, je izpovedal proti sokrivcu
charger la caméra vložiti film (v kamero)
charger sa conscience de quelque chose obtežiti si vest s čim
charger d'injures opsovati, obsuti z žaljivkami
charger une plume d'encre pomočiti pero v črnilo
le sanglier charge les chiens merjasec napade pse
charger un portrait karikirati portret
charger un revolver nabiti revolver
le temps se charge oblači se

cracher [kraše] verbe transitif, verbe intransitif pljuvati, (iz)pljuniti; populaire plačati

cracher par terre pljuvati na tla
cracher blanc (familier) biti zelo žejen
cracher sur pljuvati na, zviška gledati na, prezirati
ne pas cracher sur ne prezirati
cracher ses poumons (familier) mnogo, močno kašljati
cette plume crache to pero štrca
(populaire) il a dû cracher 300 balles moral je plačati 300 frankov
l'appareil radio, de télévision crache v radijskem, v televizijskem aparatu prasketa
il crache en l'air et ça lui retombe sur le nez sam sebi v skledo pljuva

crūdus 3 (sor. s cruor)

1. krvav, krvaveč, svež, nezaceljen, nezarasel: crudum adhuc vulnus Plin. iun., vulnera cr. O.; pren.: est aliquis, qui vulnera cruda retractat O.

2. presen, svež, surov, nekuhan: exta cruda victimae L., vitellus, columbae iecur, ovum, album ex ovis, olerum crudi caules Cels., caro Mel., Suet., aliquid estur crudum coctumve Plin., cocus omnia cruda attulit Mart.; kot subst. neutr.: quid tu curas, utrum coctum an crudum edim Pl.; occ. nežgan (o opeki): coctus later sive crudus Vitr., crudo latere moenia struere Cu.

3. pren.
a) surov, neobdelan, neustrojen, grob: corium Varr., Vitr., pero V. ali caestus V. iz neustrojenega usnja, cortice crudo hasta V., solum, spartum Col., scamna Plin., crudis locorum Sil. po še neobhojenih krajih; pren.: lectio non cruda Q. že predelano.
b) negoden, nezrel, nedozorel: poma ex arboribus, cruda si sunt, vi(x) evelluntur, si matura et cocta, decidunt Ci., cr. cortex Val. Fl., palmes Lucan., pruna Col.; (od tod o bitjih): cruda viro puella Mart. še negodna za možitev, equa adhuc protervo cruda marito H. še negodna za … ; noluit … hodie agere Roscius aut crudior fuit Ci. prehripav; (o abstr. idr. stvareh): sed numeris decor est et iunctura addita crudis Pers., studia Petr., amor, rudimenta Stat., funera nepotis Stat. nedavna, servitium T.; occ. še čil, še čvrst, še krepek: cruda deo viridisque senectus V., senectus cruda ac viridis T., cr. senecta Sil., insania crudae senectutis Ap., cr. iuventus Sil. = še ne oborožena, crudos sine viribus annos … refovebat in armis Sil., crudā mente Sil.
c) α) neprebavljen: pavo Iuv., qui crudum ructat Cels. komur se riga po neprebavljeni jedi. β) ne prebavljajoč, s pokvarjenim želodcem, za slabo prebavo (za pokvarjenim želodcem) bolan: alvus Ca., de conviviis auferuntur crudique postridie se rursus ingurgitant Cl., cum ad illud prandium crudior venisset Ci. s precejšnjim „mačkom“, ne (aeger) crudus sumat medicamentum Cels., quia inimicum ludere (namreč z žogo) crudis H., podex velut crudae bovis H. ne prebavljajoče (driskave) krave, dominus crudus aut nauseans Sen. ph.
č) še nerazkrojen, kalen: urina tenuis et cruda Cels.; tudi = še ne dovolj zasičen (nasičen): muria Col.
d) medic. še negoden = še nezagnojen, še neognojen (o tvoru): crudum est, si … Cels.
e) α) po značaju surov, krut, okruten, srep, grozovit, brezčuten, trdosrčen, neusmiljen; le pesn.: Sen. tr., vir Pl., Diomedes, Getae O., dicentem defodit altā crudus humo O., cr. Hiberus, crudo ducente magistro Sil.; enalaga (o stvareh): ensis V., ferrum, bella O., frigus, saxum, vellus Val. Fl., parma, honos Stat. β) (duševno) surov, neotesan, neolikan, zarobljen: cr. rusticitas Hier., ex crudissimo pistrino Cassius ap. Suet.