Franja

Zadetki iskanja

  • bénéficiaire [-fisjɛr] adjectif ki zadeva dobiček; masculin koristnik, upravičenec, prednostnik, prejemnik; remitent

    bénéficiaire d'allocation de chômage prejemnik podpore za brezposelne
    bénéficiaire d'annuité, d'une rente prejemnik rente, rentnik
    marge féminin, part féminin, solde masculin bénéficiaire marža (dobička), delež, prebitek pri dobičku
    être bénéficiaire biti donosen
  • beséden verbal; word

    besédni boj battle of words
    besédna družina family of words
    besédna igra pun; play (up)on words
    besédni pomen meaning (ali sense) of a word
    besédni red word order
    besédni prepir dispute
    besédna vojna war of words
    besédna vrsta part of speech
    besédna uganka logogriph
    besédni zaklad word-stock, vocabulary
    prijatelj besédnih iger punner, punster
    napraviti besédno igro to pun (na, ob, za on, upon)
  • best1 [best] pridevnik
    najboljši; najprimernejši; najodličnejši

    to be best at odlikovati se v čem
    he was on his best behaviour zelo je pazil na svoje vedenje
    at the best hand iz prve roke; poceni
    to put one's best foot (ali leg) foremost (ali forward) pohiteti; na moč si prizadevati
    best maid družica
    sleng one's best girl ljubica
    best man drug (pri poroki)
    best part večji del
    to get best thrashing biti hudo tepen
    best seller zelo uspešna knjiga
    to send one's best regards poslati pozdrav
  • better2 [bétə] pridevnik
    boljši; primernejši; ki se bolje počuti

    no better than pravzaprav
    he is no better than he should be nič boljšega ne moremo od njega pričakovati
    she is no better than she should be razuzdanka je
    my better half moja boljša polovica
    better part večji del
    better than več kakor
    pogovorno the better the day the better the deed čim večji praznik tem več dela opravimo
    upon better acquaintance če se človek bliže seznani
    one's better angel angel varuh
    he has seen better days nekoč se mu je bolje godilo
    he is better than his word naredi še več, kot je obljubil
    the better hand prednost, premoč
    the better sort pomembni ljudje
    his better self njegova boljša stran
    I am better as I am raje sem tak kakor sem
    he is none the better for it nič mu ne koristi
  • billet [bijɛ] masculin listek; sporočilo, naznanilo, pisemce; vstopnica; vozovnica; glasovnica; commerce zadolžnica, menica; populaire bankovec za 5000 frankov

    billet d'aller et retour povratna vozovnica
    billet d'avion letalska vozovnica
    billet blanc prazna glasovnica
    billet de confession spovedni listek
    billet doux ljubezensko pisemce
    billet de faveur brezplačna vstopnica
    billet de loterie srečka
    billet de faire part osmrtnica, naznanilo o smrti
    billet d'invitation vabilo
    billet collectif, de groupe skupna vozovnica
    billet combiné fer-car kombinirana vozovnica (železnica in avtobus)
    billet circulaire, de correspondance vozovnica za krožno potovanje, za prestop
    billet couchette vozovnica za ležalnik
    billet bon dimanche, d'enfant, de supplément nedeljska, otroška, dodatna vozovnica
    billet d'entrée vstopnica
    billet gagnant srečka, ki je zadela
    billet de quai peronski listek
    billet de santé zdravstveno potrdilo
    billet touristique, de vacances turistična, počitniška vozovnica
    billet au porteur menica, plačljiva imetniku ob dospelosti
    billet à ordre menica na ordro (na ukaz, po naredbi)
    billet à vue menica na pokaz
    prendre un billet de chemin de fer kupiti železniško vozovnico
    poinçonner le billet preluknjati vozovnico
    mettre de faux billets en circulation spraviti v promet ponarejene bankovce
    je vous en donne, je vous en fiche mon billet jamčim, garantiram vam za to
    je vous donne (ali fiche) mon billet que (familier) prisegam vam, da ...
    billet (de banque) bankovec
  • blague [blag] féminin

    1. nerodnost, neumnost; širokoustenje, potegavščina, šala; sleparija, izmišljotina

    2. mehur za tobak

    sans blague? res? brez šale?
    blague à part, blague dans le coin (populaire) šalo (ob) stran, resno
    faire une blague napraviti neumnost
    prendre tout à la blague ničesar resno ne vzeti
  • bližati se povratni glagol
    1. (o začetku dejavnosti ali pojava) ▸ közeleg, közeledik
    volitve se bližajo ▸ közelednek a választások
    prazniki se bližajo ▸ közelednek az ünnepek
    zima se bliža ▸ közeleg a tél
    rok se bliža ▸ közeleg a határidő
    večer se bliža ▸ közeleg az este
    Bližala se je ura, ko so nehali delati. ▸ Közeledett az óra, amikor abbahagyták a munkát.
    Na ljubljanski veletržnici s sadjem in zelenjavo je opaziti, da se bliža zima. ▸ A ljubljanai zöldség-gyümölcs nagypiacon is észrevehető, hogy közeleg a tél.
    A koledar neizprosno kaže, da se bliža novo leto. ▸ A naptár kérlelhetetlenül mutatja, hogy közeledik az új év.
    Bliža se pust, z njimi pa pustne zabave. ▸ Közeleg a farsang a farsangi mulatságokkal.

    2. (o prostorski oddaljenosti) ▸ közeledik
    bližati se obali ▸ közeledik a part felé
    bližati se domu ▸ közeledik az otthona felé
    bližati se vratom ▸ közeledik az ajtó felé
    bližati se križišču ▸ közeledik a kereszteződéshez
    nevihta se bliža ▸ közeledik a vihar
    vlak se bliža ▸ közeledik a vonat
    Hladna fronta se od severozahoda bliža Alpam. ▸ A hidegfront északnyugat felől közeledett az Alpok felé.

    3. (o nastopu dela aktivnosti) ▸ közelít, közeledik, közeleg
    bližati se koncu ▸ vége felé közelít, vége felé közeledik
    bližati se vrelišču ▸ forráspont felé közeledik
    bližati se zaključku ▸ befejezés felé közeledik
    bližati se sklepni fazi ▸ végső szakaszhoz közeledik
    bližati se rekordu ▸ megközelíti a rekordot
    slovo se bliža ▸ közeleg a búcsú
    Država se je bližala bankrotu. ▸ Az állam rohamosan közelít a csőd felé.
    Evropska klubska nogometna tekmovanja se bližajo koncu. ▸ Lassan véget érnek az európai klubfocibajnokságok.
    Dolgo vroče poletje se bliža svojemu vrhuncu. ▸ A hosszú, forró nyár lassan eléri a csúcspontját.
    Število udeležencev pa se že bliža številki 150, kar je izreden uspeh. ▸ A résztvevők száma már megközelíti a 150-et, ami rendkívüli siker.
    Bolj ko se je bližal konec tekme, vse boljši so bili mladi Slovenci. ▸ Minél jobban közeledett a meccs a végéhez, annál jobbak játszottak a fiatal szlovénok.

    4. (postajati podoben) ▸ közelebb kerül, közeledik
    Čim bolj se torej umetnost bliža naravi, tem bolj se z njo, ko jo doživljamo, bližamo Bogu. ▸ Minél közelebb kerül a művészet a természethez, a megtapasztalása által annál közelebb kerülünk Istenhez.
    Če so lobiji močnejši od vlade, bi to lahko pomenilo, da se bližamo razmeram korupcije, kakršna je zaživela v Italiji! ▸ Ha a lobbik erősebbek a kormánynál, az azt jelentheti, hogy az olaszországihoz hasonló korrupciós helyzethez közeledünk!
  • bourse [burs] féminin denarnica, mošnja; denar; štipendija; commerce borza; (lovska) mreža; pluriel, vulgairement modnik, mošnja

    bourse d'études študijska štipendija
    bourse du travail borza dela; zborovanje članov raznih sindikatov istega mesta ali pokrajine
    cotation féminin en bourse notiranje na borzi
    cours masculin de bourse borzni tečaj
    la Bourse a monté, a baissé tečaji na borzi so se dvignili, so padli
    sans bourse délier ne da bi kaj potrošili, brez vsakih stroškov, zastonj
    la bourse ou la vie! denar ali življenje!
    avoir la bourse plate, légère biti na tesnem z denarjem, biti suh
    avoir la bourse ronde, bien garnie imeti mnogo denarja
    faire appel à la bourse de quelqu'un koga za denar prositi
    faire bourse à part, commune imeti ločeno, skupno blagajno
    loger le diable dans la bourse (figuré) imeti kačo v žepu, biti brez denarja
    ouvrir sa bourse à ses amis denarno pomagati prijateljem, posoditi jim denar
    spéculer, jouer à la bourse špekulirati na borzi
    tenir les cordons de la bourse voditi blagajno, razpolagati z denarjem
  • brass2 [bra:s] pridevnik
    medeninast, bronast
    figurativno predrzen, izzivalen, trmast

    brass band godba na pihala
    to get down to brass tacks (ali nails) jasno se izraziti
    not worth a brass farthing niti počenega groša vreden
    not to care a brass farthing toliko se meniti kakor za lanski sneg
    to part brass rags spreti se
    brass works livarna bakra
  • brazilski pridevnik
    (o Braziliji in Brazilcih) ▸ brazil
    brazilski predsednik ▸ brazil elnök
    brazilska vlada ▸ brazil kormány
    brazilska zastava ▸ brazil zászló
    brazilska prestolnica ▸ brazil főváros
    brazilski nogometaš ▸ brazil labdarúgó
    brazilska reprezentanca ▸ brazil válogatott
    brazilski pragozd ▸ brazil őserdő
    brazilski dirkač ▸ brazil autóversenyző
    brazilska glasba ▸ brazil zene
    brazilska obala ▸ brazil part
    brazilski ritmi ▸ brazil ritmusok
    brazilska favela ▸ brazil favella
    brazilska telenovela ▸ brazil szappanopera
    brazilski film ▸ brazil film
    Povezane iztočnice: brazilski real
  • breech1 [bri:č] samostalnik
    zadnji del, dno; ležišče topa; del hlač, ki pokriva zadnjico
    arhaično zadnjica
    množina (jahalne) hlače; kratke hlače

    figurativno to wear the breeches nositi hlače, ukazovati (žena možu)
    breeches part moška vloga, ki jo igra ženska
  • ça [sa] pronom, familier to

    à part ça v ostalem, sicer, drugače
    et avec ça? (in) kaj še? sicer še kaj?
    c'est ça tako je
    c'est comme ça tako je to
    ça y est! narejeno (je)! gotovo!
    c'est ça, ce serait ça to bi bilo v redu
    c'est toujours ça to je nekaj, vsekakor je nekaj
    comme ça tako torej; tako tako
    comme ci, comme ça tako tako, srednje
    ça, par exemple! il ne manquait plus que ça! še tega je manjkalo!
    il y a de ça to je precéj res, to kar drži
    après ça po (vsem) tem
    où ça? kje (pa)?
    pas de ça! tega pa ne! ne tako! ničtakega!
    plus que ça! še lepše!
    pour ce qui est de ça kar se tega tiče
    quoique ça kljub temu
    rien que ça? ce n'est que ça? drugega nič? samo to?
    sans ça sicer, drugače
    ça dépend kakor se vzame, mogoče
    ça va? ça marche? kako gre? kako je z zdravjem?
    ah! ça res, zares
    ça alors! kaj takega! na no no! na, ta je pa dobra!
    ça oui! to že!
  • caisse [kɛs] féminin blagajna; fond; zaboj; automobilisme karoserija; okrov, ohišje (ure); musique boben; populaire prsi

    caisse d'assurance-maladie bolniška blagajna
    caisse claire mali boben
    grosse caisse veliki boben
    caisse à claire-voie zaboj iz lat
    caisse communale občinska, mestna blagajna
    caisse à eau (marine) tank za vodo
    caisse enregistreuse registrna blagajna
    caisse d'épargne (postale) (poštna) hranilnica
    caisse (locale) de maladie (krajevna) bolniška balagajna
    caisse à médicaments zabojček za zdravila
    caisse noire tajni fond
    caisse à outils zaboj za orodje
    caisse de prêts posojilnica
    caisse publique, de l'État državna blagajna
    caisse de(s) retraite(s) pokojninski fond
    caisse de secours, de solidarité bratovska skladnica
    caisse de la Sécurité sociale fond socialnega zavarovanja
    avance féminin de caisse blagajniško naplačilo
    balance féminin de caisse blagajniška bilanca, zaključek
    bon masculin de caisse blagajniško nakazilo
    bordereau masculin de caisse blagajniški spisek
    contenu masculin, fonds masculin pluriel de caisse, montant masculin en caisse blagajniško stanje
    déficit masculin, tare féminin de caisse blagajniški primanjkljaj
    entrée féminin de caisse v blagajni zbrani denar
    espèces féminin pluriel en caisse gotovinsko stanje
    livre masculin de caisse blagajniška knjiga
    livret masculin de caisse d'épargne hranilna knjižica
    vérification féminin de caisse pregled blagajne
    battre la (grosse) caisse bobnati, figuré delati (veliko) reklamo
    faire sa caisse prešteti svoj denar
    partir avec la caisse pobegniti z blagajno
    vous passerez à la caisse! pojdite k blagajni! (se često reče uslužbencu, ki ga odpustimo)
    tenir la caisse voditi, imeti blagajno
    il s'en va, il part de la caisse (figuré) on je jetičen
  • celinski pridevnik
    1. geografija (o površju) ▸ kontinentális, szárazföldi
    celinske vode ▸ kontinentális vizek
    celinska plošča ▸ kontinentális lemez
    celinski zrak ▸ szárazföldi levegő
    Celinske vode delimo na stoječe in tekoče vode. ▸ A kontinentális vizeket álló- és folyóvizekre osztjuk.
    Sopomenke: kontinentalen
    Povezane iztočnice: celinska polica, celinska skorja

    2. (o delu države ali regije) ▸ szárazföldi, kontinentális
    celinska Kitajska ▸ szárazföldi Kína
    celinska Evropa ▸ szárazföldi Európa
    celinska Grčija ▸ szárazföldi Görögország
    celinska Hrvaška ▸ kontinentális Horvátország
    celinske ZDA ▸ kontinentális USA
    celinski del Slovenije ▸ Szlovénia szárazföldi része
    celinski del države ▸ ország kontinentális része
    celinska obala ▸ kontinentális part
    Celinski del ZDA meji na severu na Kanado, na jugu pa na Mehiko. ▸ Az USA kontinentális része északon Kanadával, délen pedig Mexikóval határos.
    Sopomenke: kontinentalen

    3. pogosto v športnem kontekstu (o geopolitičnem območju) ▸ kontinens, kontinentális
    celinski prvak ▸ kontinensbajnok
    celinsko prvenstvo ▸ kontinensbajnokság
    Po končanih celinskih prvenstvih je znanih 20 od 24 udeleženk svetovnega košarkarskega prvenstva v Španiji. ▸ A kontinensviadalok után a spanyolországi kosárlabda-világbajnokság 24 résztvevője közül 20 már ismert.
    celinsko tekmovanje ▸ kontinentális verseny, kontinensviadal
    Sopomenke: kontinentalen
    Povezane iztočnice: celinski pokal
  • chambre [šɑ̃br] féminin (spalna) soba; prostor; marine kajuta; komora, zbornica

    les Chambres senat in poslanska zbornica
    chambre d'agriculture poljedelska komora
    chambre à air (automobilisme) zračnica
    chambre d'amis soba za goste
    chambres attenantes, communicantes sosedne sobe
    Chambre basse, des communes angleški spodnji dom, poslanska zbornica
    chambre de bonnes soba za hišno pomočnico
    chambre de commerce trgovinska zbornica
    chambre à coucher spalnica
    chambre à louer soba za oddajo
    chambre-cuisine kuhinja, ki rabi tudi za bivanje
    Chambre des députés, la Chambre poslanska zbornica
    chambre d'enfants otroška soba
    chambre forte trezor, pred ognjem in vlomom varen prostor v banki za shrambo vrednotnic
    chambre frigorifique, froide hladilnica
    chambre garnie, meublée opremljena soba
    chambre à gaz plinska celica
    Chambre haute, des pairs (politique) angleški zgornji dom
    chambre indépendante soba s posebnim vhodom
    chambre à un lit soba z eno posteljo
    chambre des machines strojnica (prostor)
    chambre de métiers obrtna zbornica
    chambre noire, obscure (photographie) temnica
    femme féminin de chambre sobarica, hišna
    musique féminin de la chambre komorna glasba
    ouvrier masculin en chambre delavec, ki dela na domu, doma
    pot masculin de chambre nočna posoda
    robe féminin de chambre domača halja
    pommes féminin pluriel de terre en robe de chambre krompir v oblicah
    stratège masculin en chambre kavarniški strateg, nekompetenten teoretik
    théorie féminin élaborée en chambre birokratska teorija
    se confiner dans sa chambre (figuré) zapreti se, zabiti se, zakopati se v svojo sobo
    consigner à la chambre kaznovati s hišnim zaporom
    faire la chambre pospraviti sobo
    faire chambre à part ločeno spati
    garder la chambre ostati v sobi (zaradi bolezni)
    travailler en chambre delati na domu, doma
    il y a bien des chambres à louer dans sa tête (figuré) on ni čisto pri pravi (pameti)
  • chic [šik] adjectif okusen, po modi, eleganten; familier imeniten; ljubezniv; lep; simpatičen; masculin okus, nošnja po modi, eleganca; spretnost; populaire ovacija

    chic alors! (familier) imenitno! sijajno!; kakšna sreča!
    elle est chic elegantno je oblečena
    deux messieurs chics dva elegantna gospoda
    c'est chic de ta part to je lepo od tebe
    avoir le chic de, pour imeti okus, spretnost za
    peindre, travailler de chic slikati, delati po inspiraciji, po domišljiji
  • chien [šjɛ̃] masculin pes; petelin (pri puški); technique zapirača; jamski voziček; cokla; figuré šarm; figuré dekla za najnižja dela; figuré skopuh

    chien de berger, de chasse pastirski, lovski pes
    chien d'arrêt, d'attache, d'aveugle ptičar, navezan, slepčev pes
    chien de garde, de manchon, policier pes čuvaj, sobni, policijski pes
    chien de caserne, du quartier (militaire, argot) podčastnik
    chien du commissaire (de police) komisarjev tajnik, namestnik
    chien écrasé, crevé (v časopisu) nepomembna, neaktualna vest (za mašilo)
    chien méchant popadljiv pes
    chien de pique črni Peter (karta)
    nom masculin d'un chien! presneto!
    exposition féminin de chiens pasja razstava
    mal masculin de chien huda bolečina; velika težava
    métier masculin de chien pasji poklic
    temps masculin de chien pasje, grdo vreme
    travail masculin de chien pasje, težko, nehvaležno delo
    vie féminin de chien pasje življenje
    entre chien et loup v mraku
    arriver, venir comme un chien dans un jeu de quilles priti ob nepriličnem času
    avoir du chien (figuré, familier) imeti šarm, (ženska) sex-appeal, (umetnik) talent
    être couché, dormir en chien de fusil ležati, spati s skrčenimi nogami in s koleni uprtimi v prsi
    être, vivre comme chien et chat neprestano se kregati
    faire le chien couchant biti lizunski
    n'être pas bon à jeter aux chiens biti vsega zaničevanja vreden
    écorcher son chien pour en avoir la peau pustiti bistveno, da bi dobili nekaj nepomembnega
    être coiffé à la chien biti ves razkuštran
    je lui garde un chien de ma chienne znal se mu bom maščevati
    ce n'est pas fait pour les chiens to se da, se mora uporabiti
    ne pas donner sa part aux chiens ne se odreči svojim pravicam, svoji vlogi
    jeter aux chiens (figuré) skoz okno vreči
    se regarder en chiens de fafence nepremično in sovražno se gledati
    rompre les chiens na kratko, hitro prekiniti (pogovor)
    un chien regarde bien un évêque (figuré) še pes lahko škofa pogleda, figuré razlike v položaju vendarle dopuščajo odnose
    traiter quelqu'un comme un chien grdó s kom ravnati
    vivre, mourir, être enterré comme un chien živeti, umreti, biti pokopan kot pes
    ne pas valoir les quatre fers d'un chien biti brez morale, biti nepriporočljiv
    il n'attache pas ses chiens avec des saucisses desetkrat obrne dinar, preden ga izda
    leurs chiens ne chassent pas ensemble ne morejo se, ne zlagajo se
    j'ai un mal de chien, je suis malade comme un chien zelo mi je slabo
    tous les chiens qui aboient ne mordent pas psi, ki lajajo, ne grizejo
    bon chien chasse de race (figuré) jabolko ne pade daleč od drevesa
    autant vaut être mordu d'un chien que d'une chienne to je eno in isto
  • chose [šoz] féminin

    1. stvar, predmet, reč; zadeva; dejstvo; stvarni, dejanski položaj; dogodek, okolnost; okoliščina; lastnina, posest; familier oné, onegá

    2.

    un peu chose, tout chose večali manj zmeden, zbegan, v zadregi, perpleksen, imajoč komičen občutek
    autre chose nekaj drugega
    avant toute chose predvsem, zlasti
    de deux choses l'une ena od dveh stvari ali dveh možnosti
    bien des choses mnogo pozdravov (na koncu pisma)
    chaque chose en son temps vse ob svojem času
    par la force des choses neizogibno, nujno, po sili razmer
    maintes choses marsikaj
    la même chose ista stvar, isto
    pas grand-chose, peu de chose ne mnogo, malo; nič posebnega
    quelque chose nekaj
    quelque chose comme približno, okoli
    quelque chose que kar koli
    choses communes skupno imetje
    chose infaisable nemogoča stvar
    chose jugée dokončno sojena stvar, sodnikova odločitev
    chose sans maître stvar brez gospodarja, brez lastnika
    choses mobilières, immobilières premičnine, nepremičnine
    les choses les plus nécessaires najpotrebnejše
    de prix dragocenost
    chose publique javna, splošna blaginja; država, državne stvari
    état masculin des choses dejansko, stvarno stanje
    leçon féminin de choses nazorni pouk
    M. Chose gospod Ta in ta
    un pas grand chose (familier) ne preveč inteligenten človek
    acquérir l'autorité de la chose jugée dobiti pravnomočje
    aller au fond des choses iti stvarem do dna
    appeler les choses par leur nom imenovati stvari z njihovimi imeni, reči bobu bob
    avoir quelque chose avec quelqu'un jeziti se na koga
    se croire quelque chose imeti se za pomembnega
    dire le mot et la chose odkrito povedati
    dites-lui bien des choses de ma part lepo ga pozdravite v mojem imenu
    être de quelque chose à quelqu'un biti, pomeniti komu kaj
    être pour quelque chose dans biti udeležen, svoje prste pri čem imeti
    être dans l'ordre des choses biti čisto v smislu naravnih zakonov
    être tout chose ne se dobro počutiti, imeti komičen občutek, biti nem (od zmedenosti, osuplosti itd.)
    c'est chose faite stvar je opravljena
    voilà où en sont les choses tako stoje stvari
    les choses n'iront pas loin to ne bo dolgo trajalo
    ne pas faire les choses à moitié ne biti polovičarski
    faire bien les choses ne skopariti pri povabljenih gostih
    faire sa chose de quelqu'un popolnoma si koga podrediti
    parler de choses et d'autres govoriti o tem in onem
    prendre quelque chose (familier) dobiti jih (batine)
    regarder les choses en face stvarem v obraz gledati
    il y a quelque chose comme une semaine tega je kak teden dni
  • company1 [kʌ́mpəni] samostalnik
    društvo, družba, druženje; spremstvo; tovarištvo
    vojska četa, kompanija; ceh
    gledališče ansambel; posadka

    to bear (ali keep) company with s.o. družiti se s kom
    to part company with s.o. ločiti, razstati se s kom
    to see no company samotariti
    joint-stock company delniška družba
    britanska angleščina limited liability company družba z omejeno zavezo
    company officer častnik pod činom majorja
    present company excepted navzoči so izključeni
    a man is known by the company povej mi s kom se družiš, in jaz ti bom rekel, kdo si
    company checkers vohuni, ogleduhi, ovaduhi
    company spotter ovaduh
    to be a good (poor) company biti prijeten (dolgočasen) družabnik
    mornarica ship's company moštvo, posadka ladje
    I err in a good company tudi boljši od mene so naredili napako, so se zmotili
  • component [kəmpóunənt]

    1. samostalnik
    sestavni del, sestavina, element
    množina podrobnosti

    2. pridevnik
    sestaven

    component part sestavina