Franja

colōnia¹ f

1. kolonija (dežela)

2. kolonija (skupina)

3. kolonija:
colonia estiva poletna počitniška kolonija
colonia marina otroški počitniški dom na morju

cuando ko, kadar, kakor hitro; če; dokler ne; ker; tudi če, četudi

cuando V. quiera po Vaši želji
cuando quiera kadarkoli
cuando sea necesario če bo treba; v sili
lo dejo para cuando vengas pustim to, dokler ne prideš ti
cuando niño kot otrok; v svoji otroški dobi
cuando la recolección med žetvijo
cuando lo dice él, será cierto ker on to pravi, bo že res
cuando no estuviera obligado a hacerlo če ne bi bil prisiljen to napraviti
cuando no če ne; sicer; drugače
incluso cuando celó če
de vez en cuando, de cuando en cuando tu pa tam, od časa do časa, včasih, marsikdaj
hasta las diez cuando más kvečjemu (največ) do desete ure
cuando menos najmanj, vsaj
cuando más, cuando mucho kvečjemu, največ

časopis moški spol (-a …) die Zeitung; (list) das Blatt; (revija) die Zeitschrift; -zeitung (dijaški Schülerzeitung, krajevni/lokalni Lokalzeitung, stenski Wandzeitung, športni Sportzeitung, študentski Studentenzeitung, tovarniški Betriebszeitung)
… časopisa/časopisov Zeitungs- (bralec der Zeitungsleser, prodajalec der Zeitungsverkäufer, raznašalec der Zeitungsausträger); -zeitschrift (mladinski Jugendzeitschrift, otroški Kinderzeitschrift, za RTV program die Programmzeitschrift)
časopisi (tisk) die Presse
dati oglas v časopis eine Annonce aufgeben

čev|elj [é] moški spol (-lja …)

1. (obuvalo) der Schuh (gorski Bergschuh, lakast Lackschuh, lovski Jägerschuh, nizek Halbschuh, nogometni Fußballschuh, okovan Nagelschuh, otroški Kinderschuh, planinski Wanderschuh, plesni Tanzschuh, poletni Sommerschuh, smučarski Skischuh, športni Sportschuh, tekaški Dornenschuh/Laufschuh, trden Straßenschuh/Strapazierschuh, usnjen Lederschuh, zimski Winterschuh)
visok čevelj der Stiefel
konica čevlja die Schuhspitze
stvari za čiščenje čevljev das Schuhputzzeug
krema za čevlje die Schuhcreme
krtača za čiščenje čevljev die Schuhbürste
za čevelj globok/visok fußhoch/fußtief
škatla za čevlje der Schuhkarton
žlica za čevlje der Schuhlöffel/Schuhanzieher
čistilec čevljev der Schuhputzer
par čevljev ein Paar Schuhe
tovarna čevljev die Schuhfabrik
trgovina s čevlji das Schuhgeschäft
čevelj žuli der Schuh drückt (tudi figurativno)
figurativno dati na čevelj/ konec čevlja rausschmeißen
figurativno dobiti čevelj einen Tritt bekommen
obrisati si čevlje sich die Schuhe abtreten
figurativno le čevlje sodi naj kopitar Schuster bleib bei deinem Leisten

2. tehnika der Schuh (drsni Gleitschuh, kabelski Kabelschuh, polov Polschuh, vrvni Seilschuh)

3.
mera der Fuß
dolg en čevelj fußlang

čévelj chaussure ženski spol , soulier moški spol , bottine ženski spol ; (mera) pied moški spol ; (plesni) escarpin moški spol

visok čevelj brodequin moški spol
lakasti čevlji souliers vernis
moški, ženski, otroški čevlji souliers d'homme, de femme, d'enfant
obuti čevlje mettre ses souliers
sezuti čevlje ôter ses souliers
obuti komu čevlje chausser quelqu'un
trak za čevlje lacet moški spol
smučarski čevelj chaussure ženski spol de ski

čévelj (-vlja) m

1. scarpa; calzatura:
čevlji žulijo le scarpe sono strette
nositi, obuti, sezuti čevlje portare, mettere, togliersi le scarpe
boksasti, lakasti čevlji scarpe di vitello, di vernice
nizki, visoki čevlji scarpe basse, alte
ortopedski, otroški, planinski, smučarski čevlji scarpe ortopediche, da bambino, scarpe da montagna, scarponi da sci
krema za čevlje lucido, crema per scarpe
krtača za čiščenje čevljev spazzola da scarpe
žlica za čevlje calzatoio, corno
čistilec čevljev lustrascarpe
tovarna čevljev calzaturificio
trgovina s čevlji negozio di calzature
pren. dati koga na čevelj, na konec čevlja buttar fuori qcn.
pog. kje tišči čevelj? cos'è che non va?

2. nareč. stivale:
čevlji z mehkimi golenicami stivali con gambali flosci

3. teh. scarpa, fodera; elektr. terminale del polo

4. (dolžinska mera) piede
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
med. mavčni čevelj ingessatura della gamba
hist. španski čevelj (mučilna naprava) stivaletto maltese
PREGOVORI:
le čevlje sodi naj kopitar a ciascuno il suo mestiere
brez muje se še čevelj ne obuje nulla si acquista senza fatica, eccetto sporcizia ed unghie lunghe

čévelj zapato m ; (dolžinska mera) pie m

moški (ženski) čevelj zapato de caballero (de señora)
otroški čevelj zapatito m de niño
nizek čevelj zapato bajo
visok čevelj bota f, borceguí m
visok ženski čevelj botina f
gorski čevlji botas f pl de montañero
plesni čevelj zapato de baile
čevelj na vezalke zapato de cordones
štrapacni čevlji zapatos de fatiga
obuti (sezuti) komu čevlje calzar (descalzar) a alg
obuti si čevlje ponerse los zapatos, calzarse
sezuti si čevlje quitarse los zapatos, descalzarse
oščetkati (naloščiti) čevlje cepillar (embetunar ali lustrar) los zapatos
le čevlje sodi naj kopitar! ¡zapatero, a tus zapatos!
vsakdo ve, kje ga čevelj žuli cada uno sabe dónde le aprieta el zapato

čeveljček samostalnik
ponavadi v množini, lahko izraža pozitiven odnos (obuvalo) ▸ cipellő, cipőcske, apró cipőPovezane iztočnice: baletni čeveljčki

dans [dɑ̃]

1. (krajevno) v, na; iz, pri

dans un endroit, dans la rue na nekem kraju, na ulici
dans Paris v notranjosti Pariza, v Parizu
dans Racine pri Racinu (v njegovih delih)
ce n'est pas dans mes projets to ni v mojih načrtih
boire, manger dans piti, jesti iz (un verre iz kozarca, une assiette iz, s krožnika)
choisir dans quelque chose izbrati iz česa
lire dans le journal, dans un livre čitati v časopisu, v knjigi
entrer dans une grande colère hudo se razjeziti

2. (časovno) v, v teku, med, čez

dans la matinée dopoldne, v teku dopoldneva
dans huit jours v osmih dneh, v enem tednu
dans les 15 jours v dveh tednih
dans l'année v enem letu
dans les deux jours après (la) réception (commerce) v teku dveh dni po prejemu
dans les siècles passés v preteklih stoletjih
dans un moment takoj, v trenutku
on en parlera encore dans longtemps še dolgo se bo govorilo o tem
dans mon enfance v moji otroški dobi

3. (način):

dans ces circonstances v teh okolnostih
dans un accident v nesreči, v nezgodi
dans l'ensemble v celem
dans le fond v bistvu
dans le but s ciljem, z namenom
agir dans les règles delati po pravilih
répondre dans un sourire smehljaje se odgovoriti
vivre dans l'oisiveté živeti v brezdelju

4. (približnost) približno:

il a dans les 50 ans kakih 50 let je star
cela coûte dans les 500 francs to stane približno kakih 500 frankov

detínski infant, child's; children's; childish; ➞ otroški

diabetes samostalnik
(sladkorna bolezen) ▸ diabéteszV Sloveniji je treba čim prej storiti vse potrebno, da preprečimo epidemijo diabetesa, ki so jo leta 2006 razglasili Združeni narodi. ▸ Szlovéniában minél előbb meg kell tenni a szükséges lépéseket, hogy megelőzzük a diabéteszjárványt, amelyet 2006-ban az Egyesült Nemzetek hirdetett ki.
Sopomenke: sladkorna bolezen
Povezane iztočnice: diabetes tipa 1, diabetes tipa 2, mladostni diabetes, nosečniški diabetes, otroški diabetes, starostni diabetes

dodat|ek³ moški spol (-ka …) denar: die Zulage; (dotacija) der [Zuschuß] Zuschuss; k plači: die Gehaltszulage, -zulage (na storilnost Leistungszulage, za delo ob nedeljah Sonntagszulage); k mezdi: der Lohnzuschlag
božični dodatek das Weihnachtsgeld
dodatek za delovno obleko das Kleidergeld, der [Bekleidungszuschuß] Bekleidungszuschuss
dodatek za gospodinjstvo die Haushaltszulage
dodatek za nevarno delo die Gefahrenzulage
dodatek za nočno delo der Nachtzuschlag
dodatek za težaško delo die Schwerarbeiterzulage, Erschwerniszulage
dodatek za umazano delo die Schmutzzulage
dodatek za uspešnost die Gratifikation, Erfolgsgratifikation
draginjski dodatek der Teuerungszuschlag
družinski dodatek die Familienzulage, der Familienzuschlag, die Familienbeihilfe
funkcijski dodatek die Amtszulage
krajevni dodatek der Ortszuschlag
otroški dodatek die Kinderbeihilfe, der [Kinderzuschuß] Kinderzuschuss, das Kindergeld
stanovanjski dodatek das Wohngeld
vodstveni dodatek die Leiterzulage
pri pokojninah: dodatek za pomoč in postrežbo die Hilflosenzulage, der [Hilflosigkeitszuschuß] Hilflosigkeitszuschuss, das Pflegegeld
varstveni dodatek die Ausgleichszulage

dodátek (-tka) m

1. aggiunta, supplemento; gastr. ingrediente; kem. additivo; obl. accessorio per abbigliamento;
vprašati za dodatek (hrane) chiedere un supplemento di cibo

2. (pristavek) appendice; publ. supplemento; jur. codicillo, postilla, aggiunta

3. (kar se doda k plači) indennità:
draginjski dodatek indennità di carovita, (indennità di) contingenza
otroški dodatek assegni familiari
terenski dodatek indennità di trasferta
varstveni dodatek (upokojenca) assegno integrativo

école [ekɔl] féminin šola, šolsko poslopje; šolska mladina; učiteljski zbor; uk, šolanje; izobrazba; militaire vaje, vežbanje; šola (smer v slikarstvu)

à l'école v šoli (tudi figuré)
école en plein air šola na prostem
école d'apprentissage vajenska šola
école d'art dramatique, d'art industriel šola za dramsko umetnost, za umetnostno obrt
école des aveugles, des sourds-muets šola za slepe, za gluhoneme
école des beaux-arts umetnostna akademija
école d'aviation letalska šola
école à classe unique enorazredna š.
école de commerce, commerciale trgovska š.
école de danse, forestière, industrielle plesna, gozdarska, obrtna šola
école de droit pravna fakulteta
école de garçons, de filles, mixte deška, dekliška, mešana š.
école de guerre vojna akademija
école laïque laična, (po)svetna š.
école maternelle, enfantine otroški vrtec
école de médecine medicinska fakulteta
école ménagére gospodinjska šola
école militaire vojaška šola, kadetnica
école des mines, de musique, navale rudarska, glasbena, pomorska šola
école normale primaire učiteljišče
école normale supérieure visoka šola za izobrazbo učiteljev na visokih šolah
école de perfectionnement nadaljevalna šola
école de pilotage letalska, pilotska šola
école préparatoire pripravljalna šola
école primaire élémentaire osnovna, ljudska šola
école privée, libre zasebna šola
école professionnelle strokovna, obrtna šola
religieuse verska šola
école de retardés, d'arriérés šola za zaostale otroke
école secondaire srednja šola
école du soir večerna šola
école supérieure visoka šola
école supérieure de commerce trgovska visoka šola
école supérieure de guerre visoka vojna akademija
école de tir strelske vaje
école vénitienne beneška šola, smer v slikarstvu
école vétérinaire veterinarska šola
école de vol à voile šola za jadralno letenje
camarade masculin d'école šolski tovariš
fréquentation féminin de l'école obiskovanje šole
les grandes écoles visoke šole
basse, haute école šola za elementarno, za umetnostno jahanje
livre masculin à l'usage des écoles šolska knjiga
maître, maîtresse d'école učitelj, učiteljica ljudske šole
rentrée féminin des écoles začetek šolskega leta
salle féminin d'école šolska soba, razred
navire-école, vaisseau-école masculin šolska ladja
aller à l'école hoditi v šolo
entrer dans une école vstopiti, vpisati se v neko šolo
être à bonne école biti v dobri šoli (tudi figuré)
faire école biti posneman, biti za vzgled, naleteti na posnemanje, imeti posnemovalce, propagirati svoje ideje
cette idée fait école ta ideja se zelo širi
faire l'école učiti (v osnovni šoli)
elle a fait l'école dans ce village pendant 20 ans poučevala je na ljudski šoli v tej vasi 20 let
faire une école (figuré) zmotiti se, urezati se, kozla ustreliti
faire une rude école iti skozi trdo šolo
faire l'école buissonnière »špricati« šolo
fréquenter l'école obiskovati šolo
mettre un enfant à l'école dati otroka v šolo
sentir l'école dišati po šoli, biti pedanten

escuela ženski spol šola; pouk, vzgoja, izobrazba; nauk; učno osebje; šolarji

escuela de agricultura poljedelska šola
escuela de artes šola za umetnost
escuela asilo otroški vrtec
escuela de ciegos zavod za slepe
escuela coeducativa, escuela bisexual mešana šola
escuela de comercio trgovska šola
escuela elemental osnovna šola
escuela especial strokovna šola
escuela de ingenieros tehniška šola
escuela de minas rudarska šola
escuela mixta (Am) mešana ljudska šola
escuela de montes gozdarska šola
escuela de música glasbena šola, konservatorij
escuela nacional osnovna šola (v Španiji)
escuela de natación plavalna šola
escuela de náutica, escuela naval pomorska šola
escuela de niñas, escuela de señoritas dekliška šola
escuela de niños deška šola
escuela nocturna večerna šola (tečaj)
escuela normal (de maestros, de maestras) učiteljišče
escuela particular, escuela privada zasebna šola
escuela de párvulos otroški vrtec
escuela politécnica tehnična visoka šola
escuela primaria osnovna šola
escuela primaria superior meščanska šola; osemletka
escuela profesional strokovna šola
escuela de segunda enseñanza srednja šola
escuela de tauromaquia bikoborska šola
faltar a la escuela »špricati« šolo
no tener escuela ne imeti pouka

esquimau, de [ɛskimo, od] adjectif eskimski

Esquimau, de masculin, féminin Eskim, -mka
esquimau masculin otroški kombinezon iz volnenega trikoja; vrsta ledene čokolade (lizika)

giardino

A) m

1. vrt, park:
giardino pubblico javni park
giardino pensile viseči vrt; vrt na terasi
giardino botanico botanični vrt
giardino d'inverno zimski vrt
giardino zoologico živalski vrt
il giardino delle delizie zemeljski raj

2.
giardino d'infanzia otroški vrtec

B) agg.
città giardino rezidenčna četrt

glas¹ moški spol (-u, -ova, -ovi)

1. (zvok) der Laut (tudi fizika, v fonetiki)
živalski glas der Tierlaut, der Ruf

2. pri govoru, petju, glasbi: die Stimme, -stimme (angelski Engelstimme, človeški Menschenstimme, ptičji Vogelstimme, živalski Tierstimme; dekliški Mädchenstimme, deški Knabenstimme, moški Männerstimme, otroški Kinderstimme, ženski Frauenstimme; bobneč Donnerstimme, drhteč Zitterstimme, grlen Kehlstimme, piskav Fistelstimme, zagrobni Grabesstimme; glasba pevski Singstimme, zborovski Chorstimme, solo Solostimme, osnovni Grundstimme, spodnji Unterstimme, zgornji Oberstimme; orgelski Orgelstimme)
obseg glasu glasba der Stimmumfang
izginotje glasu lingv. der Lautuntergang
nadomestitev glasu die Lautsubstitution
sprememba glasu die Lautveränderung
glas ljudstva figurativno die Volksstimme
notranji glas/glas vesti innere Stimme
glas srca die Stimme des Herzens
glas vesti die Stimme des Gewissens

3. pri glasovanjih, volitvah: die Stimme, -stimme (glasovalni Wahlstimme, proti Gegenstimme, Neinstimme, za Jastimme, nasprotni Gegenstimme)
posvetovalni glas beratende Stimme
vzdržani glas die Stimmenthaltung
oddaja glasu po pošti die Briefwahl
…glasu/glasov Stimmen-
(štetje glasov die Stimmenauszählung, enako število glasov za in proti die Stimmengleichheit, večina glasov die Stimmenmehrheit; velika izguba glasov der Stimmeneinbruch, povečanje števila glasov der Stimmengewinn, izenačeno število glasov die Stimmengleichheit)
lov na glasove der Stimmenfang

4. Film, TV: (nevidni govorec) der Offsprecher

5.
figurativno glas vpijočega v puščavi der Mahner in der Wüste, der Rufer in der Wüste
biti brez glasu keine Stimme haben
dati glas pes: Laut geben
imeti močan glas gut bei Stimme sein
izgubiti glas die Stimme verlieren
na ves glas aus vollem Halse, lauthals
kričati na ves glas sich den Hals/die Kehle/die Lunge ausschreien
peti na ves glas (ein Lied) schmettern
v en glas wie aus einem Munde

glas samostalnik
1. (pri živih bitjih) ▸ hangOb golu Rudija tako vpijem, da ostanem brez glasu. ▸ Rudi góljánál akkorát üvöltök, hogy elmegy a hangom.Znam povzdigniti glas, predvsem tedaj, ko moram znova in znova ponavljati že izrečeno. ▸ Fel tudom emelni a hangomat, különösen akkor, amikor újra és újra meg kell ismételnem, amit már elmondtam.
2. (o volitvah) ▸ szavazat, voksV prvem krogu je dobil skoraj 20 odstotkov glasov volivcev. ▸ Az első körben a szavazatok közel 20 százalékát szerezte meg.Lahko glasovi iz tujine še spremenijo volilni izid? ▸ A külföldön leadott szavazatok még befolyásolhatják a választási eredményt?Za opustitev sojenja je potrebna le navadna večina glasov. ▸ A tárgyalás megszüntetéséhez egyszerű többségre van szükség.
3. (predstavnik mnenja ali skupine) ▸ hang, szóSlišim vse več glasov o nepravilnostih pri popisu prebivalstva, zato ne vem, koliko bo sploh verodostojen. ▸ Egyre több hangot hallok a népszámlálás szabálytalanságairól, ezért nem tudom, mennyire lesz hiteles.
So stranka ljudi, ki si prizadevajo za javni in narodni interes, prek stranke naj bi se slišal glas vsakega posameznika. ▸ Olyan emberek pártja, akik elkötelezettek a köz- és nemzeti érdekek mellett, és a párton keresztül minden egyes ember hangját hallatnák.
O zmagovalcih odločajo tako glasovi strokovnjakov s področja turizma kot glasovi javnosti. ▸ A győztesekről a turisztikai szakemberek és a közönség szavazatai döntenek.

4. (o osebnih občutkih) ▸ hangPozabi na to, kaj si bodo, če boš prisluhnil drobnim glasovom v glavi, mislili drugi. ▸ Felejtsd el, hogy mások mit fognak gondolni, ha a fejedben lévő hangokra hallgatsz.
Povezane iztočnice: notranji glas

5. (o glasbilih) ▸ hangIz zvonika se je po vaških ulicah živahno, a slovesno razlegal glas zvonov, umetnost domačih pritrkovalcev. ▸ A harangtoronyból a harangok hangja, a helyi harangozók művészete élénken, de ünnepélyesen zengett végig a falu utcáin.Vso svojo pozornost in ves svoj čas posveča kitari in iz strun izvablja glasove, kakršnih zlepa ne slišite. ▸ Minden idejét és figyelmét a gitárnak szenteli, és olyan hangokat csalogat elő belőle, amelyeket jószerivel nem lehet hallani.

6. (nedoločen zvok) ▸ hang
Nejasno je slišal glasove, ki so prihajali z desne strani hodnika. ▸ Homályosan hangokat hallott a folyosó jobb oldaláról.
Ko so se vrata odprla, je slišal glasove z ulice, potem pa hitre korake, dokler niso v teku izginili. ▸ Amikor az ajtó kinyílt, hangokat hallott az utcáról, majd gyors, távozó futólépteket.

7. v jezikoslovju (akustična enota) ▸ hang
V črkopisju se je zavzemal za eno črko za en glas. ▸ A helyesírásban az egy betű egy hang elvét támogatta.
Razvojno brbljanje je naraven pojav v razvoju izreke glasov do četrtega leta. ▸ A fejlődési gügyögés természetes jelenség a hangok fejlődésében négyéves korig.

8. (pri petju) ▸ hang

glás (-ú) m

1. voce; suono:
globok, nizek, zamokel glas voce profonda, bassa, sorda, cupa
tenek, visok glas voce acuta, alta
hripav, mehak, nežen, zvonek glas voce rauca, morbida, dolce, sonora
vesel, žalosten glas voce allegra, triste
moški, otroški, ženski glasovi voci maschili, infantili, femminili
oster, rezek, sladek glas voce aspra, brusca, dolce
na glas govoriti, jokati se, peti, smejati se parlare, piangere, cantare, ridere ad alta voce
med. menjati glas mutare la voce

2. (oglašanje živali) voce, verso:
glas kosa il chioccolio del merlo

3. (zvok pri petju, pri glasbi) voce:
zbor moških in ženskih glasov coro misto
muz. nizek, visok glas voce bassa, alta

4. (zvok, značilen za določen predmet) suono; canto; squillo:
glas zvonov il suono delle campane
glas trobente il suono della tromba; squillo di tromba
glas konjskih kopit il calpestio degli zoccoli dei cavalli
glas violine il canto di un violino

5. (kar se širi s pripovedovanjem) voce; fama, reputazione:
širi se glas, da je hudoben človek di lui corre voce come di uomo malvagio
biti na dobrem, slabem glasu; uživati dober, slab glas godere di buona, di cattiva fama, reputazione
biti ob dober glas perdere la (propria buona) reputazione
priti na dober, slab glas farsi una buona, cattiva reputazione; acquisire buona, cattiva fama

6. (mnenje, mišljenje skupine, množice) voce:
glas vesti la voce della coscienza

7. (odločitev posameznika pri glasovanju) voto:
zmagati z večino glasov vincere con la maggioranza dei voti

8. lingv. suono:
lingv. zliti glas affricata
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
dolgo ni bilo glasu od njega, ni dal glasu od sebe non si è fatto vivo per molto tempo
povzdigniti svoj glas parlare, dire la sua
biti na glasu essere noto, famoso
bibl. pren. glas vpijočega v puščavi voce chiamante nel deserto
jur. posvetovalni glas voto consultivo
PREGOVORI:
dober glas gre v deveto vas la fama vola, la nave cammina
ljudski glas, božji glas vox populi, vox dei
prazen sod ima močan glas le teste di legno fan sempre del chiasso