Franja

Zadetki iskanja

  • Fabricius 3 Fabricij(ev), ime rimskega rodu iz herniškega Aletrija. Najbolj znan je C. Fabricius Lúscinius Gaj Fabricij Luscin, ki se je ok. l. 306 preselil iz Aletrija v Rim, kjer je bil dvakrat konzul (l. 282 in 278); uspešno se je vojskoval s Pirom in Samniti. Sloveč po zmernosti in zadovoljnosti v uboštvu in kot cenzor strog do rastoče pohlepnosti po srebru je postal vzor starorimske poštenosti: Ci., L. epit., Val. Max., Iuv., Fl., Gell. Od tod Fabriciī možje, kakršen je bil Fabricij: Ci., Sen. rh., Lucan. Kot adj. fabricijski, Fabricijev: Fabricius pons, most, ki veže Eskulapov otok z rimskim mestom (zdaj Ponte di quattro capi): H. Od tod Fabriciānus 3 fabricijski, Fabricijev: venenum Ci.
  • Galata -ae, f Galáta, otok v Sredozemskem morju na afriški obali: MEL., PLIN.
  • Gaulus -ī, f Gávlus, otok v Sredozemskem morju (zdaj Gozo): MEL.
  • girare

    A) v. tr. (pres. giro)

    1. vrteti; obrniti, obračati:
    girare la chiave nella toppa obrniti ključ v ključavnici
    girare gli occhi, lo sguardo obrniti pogled, pogledati okrog
    girare una pagina obrniti stran

    2. mešati (juho)

    3. obkrožiti, obpluti, obiti:
    girare l'isola obpluti otok
    girare lo scoglio pren. zaobiti nevarnost
    girare il paese iti po vasi, prehoditi vso vas
    girare il mondo prepotovati svet

    4. postaviti, prenesti, poslati (tudi pren.):
    ti giro la domanda zastavljam ti vprašanje
    girare una telefonata a qcn. vezati telefonski pogovor
    girare il pallone in porta šport streljati na vrata (nogomet)
    girare un conto ekon. prenesti račun
    girare una cambiale indosirati menico

    5. film snemati, posneti:
    girare una scena in esterni snemati eksterier
    si gira! pozor, snemamo!

    6. pren. obrniti, zaobrniti, speljati, drugače prikazati, dati drugačno obliko:
    gira e rigira pren. če stvar še tako obračamo
    girare il discorso pren. zaobrniti pogovor na drugo temo

    B) v. intr.

    1. obračati se, vrteti se, krožiti:
    la terra gira attorno al sole zemlja se vrti okrog sonca
    la testa mi gira pren. v glavi se mi vrti
    girare al largo pluti na odprtem; pren. biti previden
    girare l'anima, le scatole pog. gnjaviti, iti na živce

    2. hoditi; krožiti:
    è da questa mattina che giro že od jutra hodim
    il sangue gira nelle vene e nelle arterie kri kroži po venah in arterijah
    il denaro gira pren. denar se obrača
    le notizie girano novice krožijo

    3. zaviti, zavijati:
    il viottolo gira a sinistra stezica zavije na levo

    4. iti, teči okoli, obkrožati:
    la balaustrata gira attorno alla sala stebriščna ograja obkroža dvorano

    5. pren. vrtinčiti se, vrteti se, rojiti:
    mille idee mi girano per la testa tisoč idej mi roji po glavi
    secondo come gira pren. kakršne je pač volje
    cosa ti gira? kaj ti je?, kaj ti roji po glavi?, kaj ti ne pade na pamet?

    6. toskansko kisati se, kvariti se, cikati:
    il vino comincia a girare vino je začelo cikati

    C) ➞ girarsi v. rifl. (pres. mi giro) obrniti, obračati se:
    mi girai d'improvviso e lo vidi nenadoma sem se obrnil in ga zagledal
  • glēsum, slabše glessum, glaesum -ī, n (ger. beseda) jantar: certum est (sucinum) gigni in insulis septentrionalis oceani et ab Germanis appellari glaesum PLIN., sucinum, quod ipsi glesum vocant T. – Od tod adj. glēsārius (glaesārius) 3 jantarski: Glaesaria insula ali Glaesariae insulae PLIN. Jantarski otok(i).
  • gorat pridevnik
    (z veliko gorami) ▸ hegyvidéki, hegyekkel borított
    gorat predel ▸ hegyvidéki terület, hegyvidék
    gorat del ▸ hegyvidéki terület, hegyvidék
    gorat otok ▸ hegyekkel borított sziget
    gorat svet ▸ hegyvidék, magasan fekvő terület, magasföld
    gorata pokrajina ▸ hegyvidéki táj
    gorata dežela ▸ hegyvidékes ország
    gorato območje ▸ hegyekkel borított terület
    pretežno gorat ▸ többnyire hegyvidéki
    Gorate dežele, kot je Švica, imajo dolgo tradicijo varovanja pred plazovi. ▸ A Svájchoz hasonló hegyvidéki országokban régi hagyományai vannak a lavina elleni védekezésnek.
    Pokrajina je gorata in težko prehodna. ▸ A terület hegyekkel borított és nehezen járható.
    Četrtina otoka je goratega in pokritega z gozdovi. ▸ A sziget negyede hegyekkel és erdőkkel borított.
  • Grenlandija samostalnik
    (otok) ▸ Grönland
  • grmeti glagol
    1. (ob nevihti) ▸ dörög, mennydörög
    zunaj grmi ▸ odakint mennydörög
    močno grmi ▸ erősen dörög, erősen dörög az ég
    Ker je močno grmelo, smo imeli izključen telefon. ▸ Mivel erősen dörgött, kikapcsoltuk a telefont.
    deževati in grmeti ▸ esik az eső és dörög
    grmeti in bliskati se ▸ dörög és villámlik, dörög az ég és villámlik
    Začelo se je bliskati in grmeti. ▸ Elkezdett villámlani és dörögni.

    2. (o napravah ali pojavih) ▸ bömböl, dörög, dübörög
    motorji grmijokontrastivno zanimivo motorok bőgnek
    topovi grmijo ▸ ágyúk dörögnek
    Na ruski fronti dan za dnem grmijo topovi. ▸ Az orosz fronton nap mint nap dörögnek az ágyúk.
    orožje grmi ▸ fegyverek dörögnek
    glasba grmi ▸ zene bömböl, zene dübörög
    Iz zvočnikov je grmela glasba. ▸ A hangszórókból dübörgött a zene.
    grmeti iz zvočnikov ▸ hangszórók bömbölnek
    Vsakdo ve: samo še nekaj ur, pa bodo začele grmeti granate. ▸ Mindenki tudja: még néhány óra, és elkezdenek ropogni a gránátok.

    3. (o naravnih pojavih) ▸ zúdul, morajlik, zuhog
    plazovi grmijo ▸ földcsuszamlások zúdulnak
    Z gora in hribov so na ceste grmeli zemeljski plazovi. ▸ A hegyekről és dombokról földcsuszamlások zúdultak az utakra.
    slapovi grmijo ▸ vízesések zuhognak
    Ledenik se razteza in pri tem strašansko poka in grmi. ▸ A gleccser ereszkedik lefelé, és közben félelmetesen ropog és morajlik.
    Med Zambijo in Zimbabvejem grmi reka Zambezi. ▸ Zambia és Zimbabwe között a Zambézi folyó morajlik.

    4. lahko izraža negativen odnos (razburjeno govoriti) ▸ dörög, mennydörög, dübörög
    glas grmi ▸ hang dörög
    duhovnik grmi ▸ pap mennydörög
    politik grmi ▸ politikus mennydörög
    glasno grmeti ▸ hangosan dörög
    Otok je grmel od vročih polemičnih debat. ▸ A sziget a heves, ellentmondásos vitáktól volt hangos.
    Ker je šlo za čezatlantske prelete, za drago letalo, so novinarji in javnost začeli grmeti. ▸ Mivel ez egy transzatlanti járat volt, a drága repülőgép miatt a sajtó és a közvélemény felzúdult.
    "Kje je pa kakšen zdravnik?" je grmel po hodnikih. ▸ „Van itt valahol orvos?” – dübörgött végig a folyosókon.

    5. (o vznemirjenju) ▸ dübörög
    Ko mi v osamljenosti grmi v duši, se ne sliši. ▸ Amikor magányomban dübörög a lelkem, nem hallják meg.
    V meni je ves čas grmela in besnela jeza. ▸ Állandóan forrt és tombolt bennem a düh.

    6. (o hitrem padanju) ▸ zuhan
    Ob nastopu recesije in čiščenja finančnega trga so cene nafte zgrmele in grmijo navzdol še naprej. ▸ A recesszió kezdetével és a pénzügyi piac megtisztulásával az olajárak összeomlottak, és még mindig zuhannak.
  • Gypsus -ī, f Gíps, egiptovski otok: COD. I.
  • Helena -ae, f (Ἑλένη) Hélena,

    1. hči Jupitra (po drugih Tindareja) in Lede, sestra Kastorja in Poluksa, najlepša ženska svoje dobe, žena špartanskega kralja Menelaja; sin trojanskega kralja Priama Paris (Paris) jo je odvedel v Trojo, kar je povzročilo trojansko vojno. Po vojni se je Helena vrnila k Menelaju: Ci., V., H. idr., pri H., O., Mart. in Stat. tudi v gr. obl. Helenē -ēs. Apel. Helena = zapeljana žena (soproga): iuvenemque secuta relicto coniuge Penelope venit, abît Helene Mart.; v pl.: Helenae sequuntur Alexandros: Hier. Metaf. Helena (če sta se v nevihti ob ladji prikazala dva plamenčka (= ugodna dvojna luč Dioskurov), so ju mornarji imenovali Kastorja in Poluksa, če pa le en (neugoden) plamenček, so ga imenovali Heleno): Plin.

    2. mati cesarja Konstantina Velikega: Aur., Eutr.

    3. otok v Egejskem morju: Mel., Plin.

    4. drugo ime mesta Illiberis (zdaj Elne) v Narbonski Galiji: Eutr.

    Opomba: Stara obl. Belena po Q. in Prisc.
  • Hierā -ae, f Híera,

    1. eolski otok: Mel.

    2. otok v Arhipelagu: Plin.

    3. mesto na Lezbosu: Plin.

    4. Hierā Cōmē, gl. cōmē1.
  • hrvaški pridevnik
    (o Hrvaški in Hrvatih) ▸ horvát
    hrvaška vlada ▸ horvát kormány
    hrvaški predsednik ▸ horvát elnök
    hrvaška prestolnica ▸ horvát főváros, kontrastivno zanimivo Horvátország fővárosa
    hrvaški otok ▸ horvát sziget
    hrvaška obala ▸ horvát tengerpart
    hrvaško morje ▸ horvát tenger
    hrvaški jezik ▸ horvát nyelv
    hrvaški narod ▸ horvát nép
    hrvaška reprezentanca ▸ horvát válogatott
    hrvaški pevec ▸ horvát énekes
    hrvaški turizem ▸ horvát turizmus
    hrvaška Istra ▸ horvát Isztra
    Povezane iztočnice: hrvaška kuna
  • hydria -ae, f (gr. ὑδρία) vrč za vodo, potem sploh vrč, ročka: Ci., Vulg., tudi skrinjica za žreb: in hydriam sortes conicere Ci. — Kot nom. propr. Hydria -ae, f Hídrija
    a) otok v Jadranskem morju: Mel.
    b) Menandrova komedija: Q.
  • Īcaria -ae, f (Ἰκαρία) Ikárija, otok v Egejskem morju (tudi zdaj Icaría): Mel. Soobl. Īcaros -ī, f Íkar: Plin.
  • îlot [ilo] masculin otočič; blok hiš

    aménagement masculin en îlots fermés strnjena zazidava
    îlot de circulation prometni otok
    îlot insalubre ubožna (mestna) četrt
    îlot de résistance gnezdo odpora
    îlot rocheux čer, kleč
    îlot de verdure (majhna) zelenica
  • Ilva -ae, f Ílva = Ajtalija (Αἰϑαλία), zdaj Elba, otok ob toskanski obali, že starodavnikom znan po bogastvu železove rude: L., Plin., Mel., Sil., Ilva … insula inexhaustis Chalybum generosa metallis V.
  • Imbros (Mel.) in Imbrus (L., Plin.) -ī, f (Ἴμβρος) Ímbros, (zdaj Gökçeada), otok v severnem delu Egejskega morja, južno od Samotrake; od tod adj. Imbrius 3 (Ἴμβριος) imbr(ij)ski: terra O.
  • Īnarimē -ēs, f (tvorba iz gr. εἰν Αρίμοις Hom., Il. 2, 783; glede na tvorbo prim. Amisus, Nicomedia, imburim idr.) Inárima: V., O., sicer imenovana tudi Aenāria (gl. to besedo), današnji otok Ischia (Ishija) v Neapeljskem zalivu.
  • Indonezija samostalnik
    (država) ▸ Indonézia
    otok v Indonezijikontrastivno zanimivo indonéziai sziget
    potovanje po Indonezijikontrastivno zanimivo indonéziai utazás
    dopust v Indonezijikontrastivno zanimivo indonéziai nyaralás
    obala Indonezije ▸ Indonézia partja, Indonézia partvonala
    prebivalci Indonezije ▸ Indonézia lakosai
    odpotovati v Indonezijo ▸ Indonéziába elutazik
    Sopomenke: Republika Indonezija
  • indonezijski pridevnik
    (o Indoneziji in Indonezijcih) ▸ indonéz
    indonezijski vulkan ▸ indonéz vulkán
    indonezijski ognjenik ▸ indonéz tűzhányó
    indonezijska prestolnicakontrastivno zanimivo Indonézia fővárosa
    indonezijski predsednik ▸ indonéz elnök
    indonezijska kultura ▸ indonéz kultúra
    indonezijska provinca ▸ indonéz tartomány
    indonezijski otok ▸ indonéz sziget
    indonezijska kuhinja ▸ indonéz konyha
    indonezijska hrana ▸ indonéz étel
    indonezijski premog ▸ indonéz szén
    Povezane iztočnice: indonezijska rupija