Franja

envidar staviti (na karto)

envidar el resto igrati za ostanek

excedente odvečen, nadštevilčen, čezmeren; (začasno) ne v službi (uradnik)

excedente m obilje, prebitek, presežek, ostanek

fly¹ [flai] samostalnik
zoologija muha; dvokrilec; umetna muha; rastlinska bolezen, povzročena od drobnih žuželk

fly agaric, fly anamita botanika mušnica
to break (ali crush) a fly on the wheel uporabiti premočna sredstva; preveč si prizadevati
to catch flies prodajati zijala
to be the fly on the wheel precenjevati samega sebe
a fly in amber redka stvar, zanimiv ostanek
a fly in the ointment senčna stran, neprijetna zadeva
sleng there are (ali he has) no flies on him zelo je spreten, nanj se lahko zanesete
more flies are taken with honey than with gall s prijaznostjo največ dosežemo
sleng to rise to the fly pustiti si natvesti

izpariln|i (-a, -o) Verdampfungs-, Verdunstungs- (mraz die Verdunstungskälte)
izparilni ostanek der Abdampfrückstand

kozárec glass; cup; (velik) rummer, bumper, beaker; (za vodo) tumbler; (kupica) goblet, drinkingcup; (poln) brimmer

kozárec vode a glass of water
ostanek v kozárcu heeltap
žvenket kozárcev clink of glasses
en kozárec čez mero (figurativno) one over the top
izpiti, izprazniti kozárec do dna to drink (ali to drain) to the last drop
izpiti kozárec na dušek to drain at one gulp, to gulp down, to knock back
rad pogleda v kozárec (figurativno), rad ga ima kozárec he is fond of his glass
piti šampanjec s polnimi kozárci to drink champagne by the glassful
pregloboko pogledati v kozárec (figurativno) to have a glass too much, to take a sip too much, to be in one's cups
trčiti kozárec to touch glasses, to clink glasses (s kom with someone)

latex -icis, m (sor. z gr. λάταξ, gen. λάταγος kaplja, pocedek (ostanek) vina, λατάγη met ostanka vina in hrup, ki mu sledi, λαταγεῖν ploskaje zagnati ostanek vina; pesn. in poklas., večinoma v pl. rabljena beseda) vsaka tekočina, mokrina: o vodi (zlasti skritih podzemeljskih rek) cupido laticum frugumque Lucr. žeja in lakota, l. calidus V., securi latices V., Lethaei fluminis latices, latices fontis Averni V., montes ingentis altitudinis spem faciebant, eo magis quia nullos apertos emergerent rivos, occultos continere latices L., in latices (po drugih: in laticem) mutor O., latices sacri (= Hipokrenina voda) O., desilit in latices et … in liquidis aquis translucet O., copia laticum O. rek, nec tibi sunt fontes, nisi laticis paene marini O., latex fontis lactens Ap. čista voda; o vinu: liquoris vitigeni latex Lucr., latex meri O. vinska tekočina = vino = pressi latices O. = latices deorum O., latex Lyaeus ali Lenaeus V., tudi samo latex: in mensam laticum libavit honorem V.; o olju: Palladii latices O.; o drugih tekočinah: absinthi latex Lucr. pelinkovec (žganje) ali pelinovec (vino), latices nivei Prud. mleko.

Opomba: latex f.: Acc. ap. Prisc.

naklad|a¹ ženski spol (-e …) die Auflage (Aufl.), Druckauflage; (majhna Kleinauflage, milijonska Millionenauflage, celotna Gesamtauflage, množična Massenauflage)
naklada/višina naklade die Auflage(n)höhe
ostanek naklade die Restauflage
izdati novo naklado wiederauflegen
ki ima nizko/visoko naklado auflagenschwach/auflagenstark

pauxillulus 3 (demin. k pauxillus) prav majhen, majčken, majcen, drobcen: fames Pl., lambus Pl., poculum Pl., libellus Pl., hoc colore capiuntur pauxilluli (sc. pisces) Pl.; subst. pauxillulum -ī, n malenkost, málost (malóst), malôta, majhen del, kanec, troha: quicquid est pauxillulum illuc nostrum id omne intus est: neque nos quemquam flagitamus neque nos quisquam flagitat Pl., animae pauxillulum in me habet Naev. fr., erat ei de ratiuncula iam pridem apud me reliquum pauxillulum nummorum; id ut conficerem Ter. mali ostanek.

Opomba: V rokopisih in izdajah tudi pausillulus 3.

pico moški spol kljun; konica; špik, koničast gorski vrh, visoka gora; cepin, kramp; dulec, ustnik (posode); usta, vulgarno gobec; zgovornost

pico de gas plinski plamen
pico de oro izvrsten govornik
el pico de una uña ščepec, malce
de pico (ironično) z besedami (a ne z dejanjem)
mil pesetas y pico nekaj čez 1000 peset
tiene 40 y pico v štiridesetih letih je
es un pico je lepa vsotica
cortado a pico strm (stena)
hacer el pico ostanek plačati
hincar el pico umreti; vulg krepniti
se lo quita del pico pritrguje si od ust
lo tengo en el pico de la lengua imam (to) na jeziku
¡calla el pico!, ¡cierra el pico! jezik za zobe!
andar (ali irse) de picos pardos čas zapravljati; dvoriti, ljubimkati, flirtati

plačil|o¹ srednji spol (-a …) die Zahlung, die Leistung; česa: die Bezahlung (von), davkov, prispevkov ipd.: die Entrichtung, dolga, obrokov: die Tilgung; (delno Teilzahlung, Teilleistung, denarno Geldzahlung, Geldleistung, gotovinsko Barzahlung, naknadno Nachentrichtung, Nachhineinzahlung, obročno Ratenzahlung, Abzahlung, odškodnine Entschädigungszahlung, prenizko Minderleistung, s čekom Scheckzahlung, preživnine Unterhaltszahlung, z menico Wechselzahlung, na račun Akontozahlung, [Vorschußzahlung] Vorschusszahlung, reparacij Reparationszahlung, v inozemstvo Auslandszahlung, terminsko Terminzahlung, vnaprejšnje Vorausleistung)
ostanek za plačilo die Restzahlung
rok za plačilo der Einzahlungstermin
popust za gotovinsko plačilo der / das Kassenskonto
izvesti/izvajati plačilo Zahlung leisten
odložiti plačilo stunden
odložitev plačila das Stillhalten
zapasti v plačilo verfallen, fällig werden
… plačila Zahlungs-
(ustavitev die Zahlungseinstellung, kraj der Zahlungsort, način die Zahlungsweise, odlog der Zahlungsaufschub, prejemnik der Zahlungsempfänger, prejem der Zahlungseingang, rok die Zahlungsfrist)
oprostitev plačila die Befreiung
(davkov Steuerbefreiung, pristojbin Gebührenbefreieung, šolnine Schulgeldbefreiung)
potrdilo o plačilu der Zahlungsbeleg, blagajniško: der Kassenzettel
zaradi plačila zahlungshalber
zamuda pri plačilu der Zahlungsverzug, der Zahlungsrückstand
| ➞ → odpravnina

rabiot, biau [rabjo] masculin, familier ostanki hrane ali živil po prvi razdelitvi; presežek; nadurno delo; militaire dopolnilni službeni rok

aller chercher du rabiot de viande à la cuisine iti po ostanek, dodatek mesa v kuhinjo
faire du rabiot delati nadure; militaire služiti pri vojakih preko predpisane dobe
la durée du rabiot est égale au nombre de jours de prison encourus pendant le service militaire čas dodatne, dopolnilne vojaške službe je enak številu dni, prebitih v zaporu med vojaško službo

re-linquō -ere -līquī -lictum (re in linquere)

I. (z izraženim pomenom predpone re)

1. (za seboj, za sabo) pustiti (puščati), zapustiti (zapuščati) = ne vzeti (jemati) s seboj (s sabo): Ter., O., Cu., Iust. idr., alterum avexit secum, alterum reliquit Pl., vim auri in Ponto relinquere Ci., ne quem post se hostem relinqueret C., aliquem in Galliā relinquere C., obliti, quid relinquerent, quid secum ferrent L., armis relictis Siciliā decedere N., impedimentis … praesidio sed milia hominum reliquit C.; s predik. acc.: eius pontis custodes principes relinquere N. kot čuvarje; v pass. = zaosta(ja)ti: relinqui paulatim solem cum posterioribus signis Lucr.; o krajih: Cragon, arva O., Britanniam relictam conspexit C.; metaf.: omnes in omni genere eloquentiae procul a se relinquere Q., excusationem aculeos in animo alicuius Ci.; occ. (ob smrti) zapustiti (zapuščati), pustiti (puščati) za seboj (za sabo): filiam Ter., Ci., uxorem gravidam L., aliquem heredem testamento Cu., heredium a patre relictum N., unde efferretur (za pogrebščino), vix reliquit N., pauper a maioribus relictus N.; metaf.: sibi hanc laudem relinquere Ter., rerum memoriam Ci., nomen H., magnam reliquit famam sui N., Sappho sublata desideriam sui reliquit Ci., velut hereditate relictum odium N. podedovano; o pisateljih: Lact. idr., qui illorum temporum historiam reliquerunt N., ibi eum perisse scriptum reliquerunt N., scripta posteris relinquere Q., orationes relinquere Ci., vates ficta reliquerunt O.

2. (kot ostanek) pustiti (puščati): Pl., S., V. idr., nec vas, nec vestimentum Ter., nihil praeter nudum solum Cu., alicui non modo granum nullum, sed ne paleas quidem ex omni fructu relinquere Ci., equitatus partem sibi reliquit C. si je pridržal, je obdržal, pauca aratro iugera relinquere H.; v pass. = osta(ja)ti, preosta(ja)ti, biti: relinquebatur una per Sequanos via C.; metaf.: spes relinquitur C., Ci., N. idr., quis relictus est obiurgandi locus? Ter., deliberandi sibi spatium (čas za premislek) reliquit N., facultatem sui colligendi C., locum alicui rei relinquere C. dati priložnost, pustiti prostora čemu; z odvisnikom: relinquebatur, ut hostibus noceretur C. preostajalo je, bilo je možno, relictum est, ut … contendat Ci. ep.; occ. prepustiti (prepuščati), pripustiti (pripuščati), izročiti (izročati): ceteros veniae vel saevitiae Vitelii reliquit T., hoc ne in opinione quidem cuiusquam relinquo Ci., cadaver canibus dilaniandum reliquisti Ci., habitanda fana apris ali haec porcis comedenda relinquere H., aliquem poenae O., Plin. iun.; z inf.: H., Lucr. idr.

3. (s predik. adj. ali enakovrednim prepozicionalnim določilom) pustiti (puščati), zapustiti (zapuščati) (v kakem stanju ali položaju): relinquere aliquem insepultum Ci., agros intactos Iust., tabellas vacuas Q., Morinos proficiscens reliquerat pacatos C. pomirjene, v miru, senatores subselliorum partem nudam et inanem reliquerunt Ci., parietes nudos et deformatos relinquere Ci.; metaf.: nihil inexpertum Cu. vse poskusiti, rem incohatam Ci., aras sine ture O., copias sine imperio C., aliquid in medio Ci., Q. nedognano = iniudicatum Q., quos incorruptos Iugurtha reliquerat S., inscriptionem incolumem relinquere Amm. —

II. (z zabrisanim pomenom prepone re)

1. pustiti (puščati), zapustiti (zapuščati) kaj, ločiti (ločevati) se od česa: nebulonem hunc Gell., domum propinquosque C., locum C., limen V., urbes H.; metaf.: me somnus reliquit Enn., aliquem febris V. ali quartana relinquit H. ali aliquis a quartanā relinquitur Ci. mrzlica pusti koga, mrzlica pri kom pojenja, relinquit aliquem anima N. ali vita Lucr., O. ali (obratno) aliquis relinquit animam Ter. ali vitam V. ((za)pustiti življenje =) izdihniti (dušo), umreti; toda: animus relinquit aliquem O., C. onesvestiti se, izgubiti zavest, ab omni honestate relictus Ci. brez sleherne … ; occ. na cedilu pustiti (puščati), zapustiti (zapuščati): Pl., Ter. idr., Bactriani Bessum reliquerunt Cu., ab homine tam necessario se esse relictum N., reliquit consulem Ci., signa relinquere L. uskočiti, pobegniti, zbežati, dezertirati, L., relictā non bene parmulā H. odvreči; o ljubimcih: Pl., O., Pr., Tib.

2. metaf. opustiti (opuščati), popustiti (popuščati), zanemariti (zanemarjati), vnemar pustiti (puščati), prezreti (prezirati): rem et causam et utilitatem communem Ci., alias res Pl., omnia Ci., relictis rebus Kom. vnemar pustivši (vse) svoje opravke; tako tudi: omnibus relictis rebus Pl. ali relictis rebus omnibus Ci. ali omnibus rebus relictis C., agrum alternis annis relinquere Varr. pustiti (dati) v prelog, pustiti v puščo (v pušči), pustiti neobdelano, ne obdelati (obdelovati), agrorum et armorum cultum Ci., obsidionem L., bellum Ci., in omni iure civili nequitatem reliquerunt Ci., quod cupide petiit, mature plena reliquit H.; z inf.: mirari multa relinquas Lucr.; occ.
a) v govoru hote izpustiti (izpuščati), zamolč(ev)ati, preskočiti (preskakovati), prikri(va)ti, ne omeniti (omenjati), ne vzeti (jemati) v poštev, ne vključiti (vključevati): hoc loco Domitium non relinquere Ci., comitatum Ci., ut illa omittam Ci., ut terrae motus relinquam Ci., locus a Panaetio non praetermissus, sed consulto relictus Ci. nalašč nedotaknjen, nalašč ne vzet v misel, nalašč ne upoštevan.
b) pustiti neobdelano, ne ukvarjati (pečati) se s čim, ne zanimati (brigati) se za kaj, zanemariti (zanemarjati) kaj: artem inveniendi totam relinquere Ci., relictae possessiones Ci. = relicta -ōrum, n Front. opuščena zemljišča (ker se ne dajo obdelovati), pušče, prelogi, prahe.
c) pustiti (puščati) nekaznovano (nemaščevano, brez kazni), oprostiti (oproščati): iniurias suas Ci., legatum interfectum Ci., tulere ista et reliquere T.
d) pustiti (puščati) na miru (v miru): non illum puto in domo canem reliquisse Petr.

reliquō -āre -āvī -ātum (reliquus) (kot ostanek) osta(ja)ti dolžen (dolžan): quae quis ipse reliquavit Ulp.

remanente (pre)ostal

remanente m (pre)ostanek

re-spondeō -ēre -spondī -spōnsum (re in spondēre)

1. proti (v zameno) obljubiti (obljubljati), obetati, zagotoviti (zagotavljati), prepričati (prepričevati): par pari respondes dicto Pl., par pari respondeatur Ci. ep.

2. odgovoriti (odgovarjati), ustno: tibi non rescribam, sed respondeam Sen. ph., potem sploh ustno ali pis(me)no odgovoriti (odgovarjati), reči, deti, dejati v odgovor, odvrniti kaj, komu, kaj na kaj: epistulae Ci., brevi litteris alicuius Ci., adversario Q., alicui ad rogatum Ci., respondere contra aliquid Ci., adversus haec in hanc sententiam L., videas, quid respondeat Ci.; impers.: non est respondendum ad omnia Ci.; dopolnilo z de: quid de illis respondeat Ci.; z neodvisnim govorom: respondeo: „At ego omnino non fui“ Ci.; z odvisnim vprašanjem: nisi respondisset, quid facturus esset Ci.; z ACI: Plin., Iust., S. idr., respondit istum ad se misisse Ci.; z obj.: ne mihi verbum ullum respondeas Ci.; pesn.: non canimus surdis, respondent omnia silvae V. odgovarjajo = se oglašajo v odgovor, odmevajo v odgovor, se odzivajo = saxa respondent voci Ci. = respondent flebile ripae O.; occ.
a) (o preročišču in svečenikih) odgovoriti (odgovarjati), dati (dajati) odgovor, (na)svetovati, da(ja)ti nasvet: Ci., S., L., T. idr., Pythia respondit, ut moenibus ligneis se munirent N., consuli (h)arioli … responderunt Iust., comitibus suis responsum (sc. ab antistitibus), ut Alexandrum pro deo … colerent Iust.; pass.: respondetur (responsum est) alicui dati = kdo dobi (je dobil) odgovor.
b) (o pravnikih, sodnikih) sprašujočim za nasvet ali prosečim sodni odlok (sodno razlago) dati (dajati) pravni odgovor (pravne odgovore), dati (dajati) pravni (na)svet (pravne nasvete), (na)svetovati: urbana militia respondendi Ci., respondere ius ali de iure Ci. da(ja)ti pravne nasvete (odloke), facultas iuris respondendi Ci. soditi, razsojati, ad ius respondendum Ci. da bi delil pravico, da bi sodil (razsojal), criminibus respondere Ci. odgovoriti (odgovarjati) na obtožbe = braniti se pred obtožbami; pesn.: seu civica iura respondes H.
c) ob prebranju (ob klicanju) svojega imena odgovoriti: „Tukaj!“ = odzvati (odzivati) se, oglasiti (oglašati) se, javiti (javljati) se, prijaviti (prijavljati) se, (osebno) priti (prihajati) kam, biti kje navzoč (prisoten) (o obtožencih): opinio erat C. Verrem alterā actione responsurum non esse neque ad iudicium affuturum Ci., nemo Epaminondam responsurum putabat N. da se bo prišel zagovarjat, da se bo zagovarjal, non respondebant, quorum nomina delata erant L., respondere vadato H. davši poroštvo, respondere per procuratorem Icti. svojo pravdo prepustiti pravnemu zastopniku, pravniku zaupati zastopstvo v svoji pravdi, pravdati se po pravnem zastopniku; o vojakih: virgis caesi, qui ad nomina non respondissent L., ad delectum non respondere Icti. ne priti na nabor; pren.: respondesne suo nomine? H. ali zadeva to tebe? (dobesedno: ali se oglašaš sam zase?, ali odgovarjaš v svojem imenu? = ali si smeš lastiti to slavo?, ali smeš misliti, da gre tebi ta slava?), pedes respondere non vocatos Ci. so pripravljene, verba respondebunt Q. bodo na voljo (razpolago).
d) v cesarski dobi libellis respondens Amm. = magister libellorum.

3. metaf.
a) odgovarjati, ujemati se, biti podoben (naličen), biti prikladen, skladati se, ustrezati: Sen. ph., verba verbis respondeant Ci., is mensis Iunio respondet Cu., dictis matris cetera respondent V., fructu non respondente labori O., eventus ad spem respondit L., respondere patri Ci., porticus, quae Palatio respondeat Ci. ki bi bilo podobno palatinskemu (stebrišču), ki bi bilo inačica palatinskega stebrišča, rhetoricam respondere ex altera parte dialecticae Ci. da je inačica (= gr. ἀντίστροφον εἶναι), da je stranski del, vires veteres mihi non respondent in carmina O. starih moči za pesmi ni več, quia verba raro respondeant Q. se redko prilegajo; occ. po jakosti, vrednosti odgovarjati, ustrezati, moči (lahko) se meriti, biti kos: urbes coloniarum ac municipiorum respondebunt Catilinae tumulis silvestribus Ci., arma Caesaris lacertis non responsura H., orationi illorum respondere Ci.; v obscenem pomenu: mulieribus respondere Pl. ženske zadovoljevati.
b) pričakovanju odgovoriti (odgovarjati) = izpolniti (izpolnjevati) pričakovanje, pomagati, prileči (prilegati) se, prijati: prout experimenta cuique responderant Cels., feminae quibus sanguis per menstrua non respondet Cels. ne teče, kot bi morala, quae varie responderunt Cels. sredstva, ki so včasih pomagala, včasih ne.
c) pojaviti (pojavljati) se ob svojem času: podagra ad tempus respondet Sen. ph.
d) nesti (nositi), prinesti (prinašati), da(ja)ti, roditi (rojevati), obroditi: frumenta cum quarto responderunt Col. četverno, vitis non respondet Col., metalla plenius responsura Sen. ph.
e) odgovoriti (odgovarjati) = vrniti (vračati): amori amore Ci., liberalitati Ci., coniunx illi respondet curis V. deli z njo skrbi.
f) na dolžnost, obet, obljubo odgovoriti (odgovarjati), dolžnost, obet, obljubo poplačati (poplačevati), poravna(va)ti, izpolniti (izpolnjevati): ad tempus respondere Ci., ad reliqua Q. poplačati ostanek, poravnati račun, nominibus respondere Sen. ph.
g) po legi, položaju „odgovarjati“, ležati nasproti čemu, biti čemu nasproti: contra respondet … Gnosia tellus V.
i) pripadati komu, čemu, biti čigav, biti last (v lasti) koga: cui rei publicae vicus ille respondet Ulp. (Dig.).
h) obnesti se, ujeti se, izpolniti se, dopolniti se, uresničiti se: quod si respondet Cels., coniectura respondet Cels. Od tod subst. pt. pf. respōnsum -ī, n, gl. respōnsum.

rimska doba stalna zveza
zgodovina (o antičnem Rimu) ▸ római kor Rimska doba naj bi bila doba mest. ▸ A római kor a városok kora lehetett.
Z izgradnjo plinovoda na Ptuju so odkrili več grobnih najdb iz rimske dobe. ▸ A ptuji gázvezeték építése során több római kori temetkezési helyet tártak fel.
Ostanke steklarskih delavnic iz rimske dobe poznamo iz Ptuja in Celja. ▸ A római korból származó üvegkészítő műhelyek maradványai Ptujban és Celjében találhatók.
Vinska trta je ena najstarejših kulturnih rastlin, ki je na našem ozemlju prisotna že vse od rimske dobe. ▸ A szőlőtő az egyik legrégibb kultúrnövény, amely a területünkön már a római kortól jelen van.
Sopomenke: rimski čas

séance [seɑ̃s] féminin seja, zasedanje; zborovanje; predstava; delovni čas (ure)

séances du Parlement zasedanje parlamenta
séances pluriel du conseil municipal seje mestnega sveta
séance publique, extraordinaire javna, izredna seja
être en séance zasedati, biti na seji
tenir séance imeti sejo, zasedati
présider une séance predsedovati seji
ouvrir, clore (lever), suspendre la séance začeti, zaključiti, prekiniti sejo
je déclare ouverte la séance (s tem) začenjam sejo
la séance est ouverte, est levée seja se začenja, se zaključi
exclure quelqu'un de la salle pour le reste de la séance odstraniti koga iz dvorane za ostanek seje
(familier) il nous a fait une de ses séances! (ironično) spet nam je priredil predstavo (sceno)!
séance de clôture, inaugurale (d'ouverture), pleinière zaključna, začetna, plenarna seja
séance tenante na seji, v teku seje, figuré takoj
séance de pose chez un peintre poziranje, čas poziranja pri slikarju
séance de gymnastique čas telovadbe, telovadna ura
séance de rayons obsevanje
première séance dans une salle de cinéma prva predstava v kinu

sluh moški spol (-a …) das Gehör, das Hörvermögen
oster sluh scharfes Gehör
tanek sluh die Feinhörigkeit
pojemanje sluha die Gehörabnahme
občutljivost sluha die Hörempfindlichkeit, Gehörempfindlichkeit
ostanek sluha medicina das Restgehör
preizkušanje sluha medicina die Hörprüfung
okvara sluha medicina der Hörschaden
ostrega sluha hellhörig

sobrante preostal, nadštevilen, odvečen

la suma sobrante preostali znesek
sobrante m prebitek, ostanek; trg saldo

súkno drap moški spol , tissu moški spol

bala sukna pièce ženski spol de drap
ostanek sukna coupon moški spol
škotsko sukno tissu écossais