Franja

trānscursus -ūs, m (trānscurrere)

1. tek, tekanje skozi kaj, pretèk, pretékanje, prelèt, prelétanje, preletávanje, letênje: per aëra Sen. ph.

2. mimolèt, mimohod, švig, prelet mimo: fulguris Suet. šviganje, si (sc. sol) in transcursu (sc. lunam) strinxit Sen. ph.

3. pren. „prelèt“ (o govoru) = kratko omenjanje, kratka omemba, kratko podajanje: quanto omnia discursu dicenda sint Vell. na kratko omeniti, in transcursu Vell., Plin. mimogrede.

unerwähnt neomenjen; unerwähnt lassen ne omeniti, ne omenjati

veljáti (-ám) imperf.

1. essere in vigore; datare:
predpis velja od novega leta la norma è in vigore dal primo dell'anno

2. essere valido, valere:
vozovnica velja en dan il biglietto è valido un giorno

3. costare:
koliko velja? quanto costa?
naj velja, kar hoče! costi quel che costi!

4. (biti upoštevan, uporabljan) contare:
velja samo dokaz conta soltanto la prova

5. (biti v skladu z resničnostjo, držati) valere:
povedano velja tudi za nas ciò che è stato detto vale anche per noi
vremenske napovedi malokdaj veljajo le previsioni del tempo valgono di rado

6. veljati za essere considerato, passare per:
ta beseda velja za nedostojno la parola è considerata sconcia
veljati za poštenega človeka passare per galantuomo

7. veljati komu (biti namenjen komu) essere rivolto:
opozorilo velja nam l'ammonimento è rivolto a noi
vsem naj velja moja iskrena zahvala a tutti il mio più sincero ringraziamento

8. impers. (z nedoločnikom) meritare:
to zanimivost velja videti un'attrattiva che merita vedere
velja omeniti, poudariti va menzionato, va rilevato che
korajža velja! coraggio!, forza!
neprevidnost bi ga skoraj veljala življenje l'imprudenza gli costava quasi la vita
se vidiva zvečer? Velja ci si vede stasera? D'accordo

write up prehodni glagol
izčrpno, obširno prikazati (opisati, predstaviti); pismeno (po)hvaliti; voditi, izpopolniti do sedanjosti (svoj dnevnik itd.)
ekonomija vnesti, vpisati, naknadno vpisati

to write s.o. up pohvalno koga omeniti

ὀνομαστός 3, ion. οὐνομαστός 3 (adi. verb. od ὀνομάζω) 1. kar se sme imenovati, omeniti, izrekljiv, οὐκ ὀνομαστός kar se ne more ali ne sme imenovati, neizrekljiv, lat. infandus. 2. sloveč, na glasu, znamenit, slaven, ἐπί τινι zaradi česa.

обмолвиться zagovoriti se;
о. о чём mimogrede omeniti