Franja

smoulder [smóuldə]

1. samostalnik
gost dim; madež od saj; tlenje, tleč ogenj, počasno gorenje

2. neprehodni glagol
tleti, kaditi se, dimiti se
figurativno biti prikrit, tleti (čustva, nezadovoljstvo itd.), žareti, sijati

his eyes smouldered with hatred oči so se mu zabliskale od sovraštva
the feud smouldered sovraštvo je tlelo (še) naprej
to smoulder out tleti (ogenj)

soplillo moški spol pahljača za ogenj; fin prepečenec

sparkler [spá:klə] pridevnik
nekaj bleščečega
pogovorno bleščeč se diamant; zelo duhovita oseba; peneče se vino; umetni ogenj
pogovorno iskreče se oko; iskreča se sveča

Sperrfeuer, das, Heerwesen, Militär zaporno streljanje, zaporni ogenj

spitfire [spítfaiə]

1. samostalnik
zelo razdražljiv, togoten človek; vročekrvnež, vihravec, prepirljiva ženska ("zmaj"); bruhalec ognja
aeronavtika angleško lovsko letalo iz 2. svetovne vojne; majhen stožec vlažnega smodnika, ki meče iskre, ko se vžge

2. pridevnik
ogenj bruhajoč; vročekrven, nagle jeze, togoten

St. Elmo's fire [sʌ́ntélmouzfáiə] samostalnik
ogenj sv. Elma, sij, ki se pojavlja na vrhu jamborov, križev itd.

strafe [stra:f]

1. samostalnik
napad; topovski ogenj
sleng kazen

2. prehodni glagol
napasti (iz zraka), bombardirati; uporabiti ostrostrelce (proti komu)
sleng kaznovati

tizonear ogenj podrezati ali podpihati

tric trac

A) inter. trik trak

B) m

1. trik trak (šum)

2. igre triktrak

3. nareč. možnar; umetni ogenj

Vulcānus (starejše Volcānus) -ī, m (domnevno izpos. iz etr. ali katerega od sredozemskih, verjetno egejskih jezikov; prim. skr. ulkā́, ulkuṣī ognjeni pojav, meteor, gr. [kretsko] Ƒελχανός = Ζεύς)

1. Vulkán (Volkán), hromi bog ognja in kovaštva, poistoveten z grškim Hefajstom ( Ἥφαιστος), v mitologiji sin Jupitra in Junone, Venerin soprog, Amorjev rejnik, s Kiklopi nebeški orožar: Ci., C., L., O., H., Hyg.; insula Vulcani (Ἡφαίστου νῆσος) L. Vulkanov otok, sicilski obali najbližji in najjužnejši izmed Liparskih otokov (zdaj Vulcano ali Vulcanello). Ker je bilo tam zelo pogosto opaziti vulkansko aktivnost, so ga imeli za Vulkanovo bivališče in so ga zato tudi poimenovali po tem bogu: V., Pl. idr., insulae Vulcani L. Vulkanovi otoki = Liparski otoki.

2. meton. = ogenj, plamen: Volcanum in cornu conclusum geris Pl. (o kuhanju), Volcano studes Pl. (o kuharju), Vulcanum naribus efflant … tauri O., totis Volcanum spargere tectis V., furit … Volcanus V. — Od tod adj.

1. Vulcānius (Volcānius) 3
a) Vulkánov (Volkánov), Vulkánu (Volkánu) posvečen, vulkán(ij)ski (volkán(ij)ski): Vulcania munera, currūs O., Vulcania Lemnos O. (kot vulkanski otok) Vulkanu posvečen, insulae Volcaniae Plin. Volkanovi (= Liparski) otoki, Volcania arma Ci. kakršno izdeluje Vulkan.
b) vulkanski, ognjen, ognja (gen.): vis Luc. ap. Non., acies V., pestis Sil. = ogenj, amnis Cl. tok lave.

2. Vulcānālis (Volcānālis) -e Vulkánov (Volkánov): flamen Varr., Macr.; kot subst. Vulcānal (Volcānal) -ālis, abl. -ālī, n Vulkanál (Volkanál) = Vulkanovišče (Volkanovišče), Vulkanu posvečeni kraj (area) v Rimu nad komicijem (zboriščem): Plin., Aur., Fest.; pl. Vulcānālia -ium in -iōrum, n vulkanálije, Vulkanov praznik, obhajan 23. avgusta z igrami v Flaminijevem cirkusu: Varr., S. ap. Non., Col., Plin., Plin. iun., Serv. idr.

watch fire [wɔ́čfaiə] samostalnik
vojska signalni ogenj

wildfire [wáildfaiə] samostalnik
grški ogenj (za zažiganje ladij); uničujoč ogenj; bliskavica; fosforescentna svetloba
figurativno vihar
zastarelo, medicina šen

a wildfire of applause vihar odobravanja
to spread like wildfire (raz)širiti se kot blisk (novica, govorica itd.)

блуждающий огонёк divji ogenj (na močvirjih)

огнедышащий ki bruha ogenj;
огнедышащая гора (zast.) ognjenik

огненный ognjen, kakor ogenj, ognjevit

пли! (voj.) streljaj!, ogenj!

пристреливать, пристрелять² usmerjati, usmeriti ogenj s poskusnimi streli; preskušati, preskusiti strelno orožje

фейерверк m umetni ogenj
ф. слов ploha besedi

accēndere^*

A) v. tr. (pres. accēndo)

1. prižgati, prižigati; vžgati:
accendere il fuoco prižgati ogenj
accendere la sigaretta prižgati cigareto
accendere il termosifone, la stufa odpreti radiator, prižgati peč
accendere la radio, la luce, il televisore prižgati radio, luč, televizor

2. podžgati, razvneti:
accendere una guerra razvneti vojno
accendere una lite, una disputa podžgati prepir, razpravljanje
accendere le passioni razvneti strasti

3. najeti:
accendere un mutuo najeti posojilo

B) ➞ accēndersi v. rifl. (pres. mi accēndo) vžgati se, vneti se (tudi pren.):
accendersi d'ira razjeziti se
accendersi d'amore zaljubiti se

activer [aktive] verbe transitif poživiti, aktivirati, pospešiti (les travaux dela)

s'activer biti delaven, truditi se, razviti veliko delavnost
activer le feu razpihati ogenj
allons! activons! pressons! dajmo! dajmo!