Franja

shell-fire [šélfaiə] samostalnik
topovski ogenj

smoulder [smóuldə]

1. samostalnik
gost dim; madež od saj; tlenje, tleč ogenj, počasno gorenje

2. neprehodni glagol
tleti, kaditi se, dimiti se
figurativno biti prikrit, tleti (čustva, nezadovoljstvo itd.), žareti, sijati

his eyes smouldered with hatred oči so se mu zabliskale od sovraštva
the feud smouldered sovraštvo je tlelo (še) naprej
to smoulder out tleti (ogenj)

soplillo moški spol pahljača za ogenj; fin prepečenec

sparkler [spá:klə] pridevnik
nekaj bleščečega
pogovorno bleščeč se diamant; zelo duhovita oseba; peneče se vino; umetni ogenj
pogovorno iskreče se oko; iskreča se sveča

Sperrfeuer, das, Heerwesen, Militär zaporno streljanje, zaporni ogenj

spitfire [spítfaiə]

1. samostalnik
zelo razdražljiv, togoten človek; vročekrvnež, vihravec, prepirljiva ženska ("zmaj"); bruhalec ognja
aeronavtika angleško lovsko letalo iz 2. svetovne vojne; majhen stožec vlažnega smodnika, ki meče iskre, ko se vžge

2. pridevnik
ogenj bruhajoč; vročekrven, nagle jeze, togoten

St. Elmo's fire [sʌ́ntélmouzfáiə] samostalnik
ogenj sv. Elma, sij, ki se pojavlja na vrhu jamborov, križev itd.

strafe [stra:f]

1. samostalnik
napad; topovski ogenj
sleng kazen

2. prehodni glagol
napasti (iz zraka), bombardirati; uporabiti ostrostrelce (proti komu)
sleng kaznovati

tizonear ogenj podrezati ali podpihati

tric trac

A) inter. trik trak

B) m

1. trik trak (šum)

2. igre triktrak

3. nareč. možnar; umetni ogenj

Vulcānus (starejše Volcānus) -ī, m (domnevno izpos. iz etr. ali katerega od sredozemskih, verjetno egejskih jezikov; prim. skr. ulkā́, ulkuṣī ognjeni pojav, meteor, gr. [kretsko] Ƒελχανός = Ζεύς)

1. Vulkán (Volkán), hromi bog ognja in kovaštva, poistoveten z grškim Hefajstom ( Ἥφαιστος), v mitologiji sin Jupitra in Junone, Venerin soprog, Amorjev rejnik, s Kiklopi nebeški orožar: Ci., C., L., O., H., Hyg.; insula Vulcani (Ἡφαίστου νῆσος) L. Vulkanov otok, sicilski obali najbližji in najjužnejši izmed Liparskih otokov (zdaj Vulcano ali Vulcanello). Ker je bilo tam zelo pogosto opaziti vulkansko aktivnost, so ga imeli za Vulkanovo bivališče in so ga zato tudi poimenovali po tem bogu: V., Pl. idr., insulae Vulcani L. Vulkanovi otoki = Liparski otoki.

2. meton. = ogenj, plamen: Volcanum in cornu conclusum geris Pl. (o kuhanju), Volcano studes Pl. (o kuharju), Vulcanum naribus efflant … tauri O., totis Volcanum spargere tectis V., furit … Volcanus V. — Od tod adj.

1. Vulcānius (Volcānius) 3
a) Vulkánov (Volkánov), Vulkánu (Volkánu) posvečen, vulkán(ij)ski (volkán(ij)ski): Vulcania munera, currūs O., Vulcania Lemnos O. (kot vulkanski otok) Vulkanu posvečen, insulae Volcaniae Plin. Volkanovi (= Liparski) otoki, Volcania arma Ci. kakršno izdeluje Vulkan.
b) vulkanski, ognjen, ognja (gen.): vis Luc. ap. Non., acies V., pestis Sil. = ogenj, amnis Cl. tok lave.

2. Vulcānālis (Volcānālis) -e Vulkánov (Volkánov): flamen Varr., Macr.; kot subst. Vulcānal (Volcānal) -ālis, abl. -ālī, n Vulkanál (Volkanál) = Vulkanovišče (Volkanovišče), Vulkanu posvečeni kraj (area) v Rimu nad komicijem (zboriščem): Plin., Aur., Fest.; pl. Vulcānālia -ium in -iōrum, n vulkanálije, Vulkanov praznik, obhajan 23. avgusta z igrami v Flaminijevem cirkusu: Varr., S. ap. Non., Col., Plin., Plin. iun., Serv. idr.

watch fire [wɔ́čfaiə] samostalnik
vojska signalni ogenj

wildfire [wáildfaiə] samostalnik
grški ogenj (za zažiganje ladij); uničujoč ogenj; bliskavica; fosforescentna svetloba
figurativno vihar
zastarelo, medicina šen

a wildfire of applause vihar odobravanja
to spread like wildfire (raz)širiti se kot blisk (novica, govorica itd.)

блуждающий огонёк divji ogenj (na močvirjih)

огнедышащий ki bruha ogenj;
огнедышащая гора (zast.) ognjenik

огненный ognjen, kakor ogenj, ognjevit

пли! (voj.) streljaj!, ogenj!

пристреливать, пристрелять² usmerjati, usmeriti ogenj s poskusnimi streli; preskušati, preskusiti strelno orožje

фейерверк m umetni ogenj
ф. слов ploha besedi

absūmō -ere -sūmpsī (-sūmsī) -sūmptum

I.

1. docela porabiti (porabljati), (po)trošiti (naspr. parĕ,re): lumina (oculos) in fletūs Cat., duodecim milia in congiarium militum absumpta sunt Cu., absumptae in Teucros vires V., viribus absumptis O., purpura, quae teritur (se obnosi), quae absumitur L. se oguli, ungula in ungues absumitur O. preide v ...; occ. použi(va)ti, zauži(va)ti: vina H., mālis ambesas mensas ali membra V. z zobmi raztrgati, absumptis frugum alimentis L., humorem solis radii absumunt Plin., popijejo; pren.: satietatem amoris abs. Ter. naužiti se ljubezni (dosita).

2. pren.
a) (po)tratiti, zapraviti (zapravljati), pognati: rebus maternis atque paternis fortiter absumptis H., pecuniam libidine aut aleā abs. Sen. ph.
b) (čas) (po)tratiti, (po)trošiti, prebiti, preživeti (preživljati): absumo decipioque diem O., dies aliquot ibi frustra abs. L., tempus dicendo Ci. ali consultando L., quattuor horas dicendo L., diem segni navigatione L., biduum morando Cu., dies cunctatione absumitur T.

— II.

1. (po)grabiti, uničiti (uničevati), v pass. tudi = (iz)giniti: incendium domos absumpsit L., penates ignis absumpsit Sen. ph., curā absumitur Ter., corpus clade horribili absumptum extabuit Cl. (prevajajoč Sofoklov verz), Carthaginem flammis absumi sinere L. pustiti, da Kartagina zgori, lacrimis absumitur omnis O. ves gine od solz, classe vi tempestatis prope absumptā Suet., bis anno absumi umbras, absumpta hac observatione (znak) Plin.

2. pren. pokonč(ev)ati, ugonobiti (ugonabljati), uničiti (uničevati), (od)vzeti, jemati, (o boleznih, smrti) pograbiti, ugrabiti (ugrabljati), pob(i)rati: me absumite ferro ali animam quocumque leto V., plus hostium fuga quam proelium absumpsit, plures fames quam ferrum absumpsit, multos pestilentia absumpsit L., nisi mors eum absumpsisset L., alii alio leto absumpti L., sin absumpta salus V. (od)vzeta, izginula; vzrok smrti v abl.: multi mortales ferro ignique absumpti sunt L. mnoge ... je vzel ogenj in meč, absumi gurgitibus L. (sloveni act. z glag. požreti!), absumi morbo S., T. ali fame, pestilentiā, veneno L. ali febrium vi Amm. poginiti (poginjati), umreti (umirati) za čim, ali act.: bolezen, lakota ... pobere (pomori) koga; abs.: iamiam absumor Acc. fr., avunculus nuper absumptus erat L. je umrl, od tod: absumptus est Pl. izgubljen je, po njem je, tako tudi: absumpti sumus Pl.