Franja

sùmati -ām nameniti se, odločiti se: vidim da si sumao dušu da izgubiš

sustain [səstéin] prehodni glagol
vzdrževati, oskrbovati, hraniti, preživljati; podpirati; podkrepiti; braniti; prenašati, nositi, prenesti, vzdržati, vztrajati, ne popuščati, ne prenehati; (pre)trpeti, utrpeti, prenesti (izgubo)
glasba obdržati (noto)
pravno odločiti v korist

to sustain an army oskrbovati vojsko
to sustain an attack vzdržati napad
to sustain conversation vzdrževati pogovor
to sustain comparison with dati se primerjati z
sustained efforts vztrajni napori
to sustain a family vzdrževati družino
sustaining food močna hrana
to sustain heavy losses imeti težke izgube
to sustain an injury biti ranjen
to sustain a theory podkrepiti, podpirati neko teorijo

tégnuti têgnēm
1. pretegniti: u njenom sudu tegnuše dobre strane, neporočan dosad glas i mladost
2. ekspr. utegniti: još bi ti gvozdeni vragovi tegnuli ovamo doći
3. odločiti se: što naumi ne odumi, pa da tegne oblake sa neba skidati, i te bi skidao

venture² [vénčə] prehodni glagol
upati si, drzniti se; odločiti se (on za)
drzniti se napraviti; izraziti, dovoliti si; tvegati, riskirati, staviti na kocko; (redko) zanesti se na, prepustiti slučaju; špekulirati
neprehodni glagol
upati si, prevzeti riziko

to venture one's life tvegati (svoje) življenje
to venture away upati si oditi (se oddaljiti, se umakniti) (from od)
to venture on the travel upati si na potovanje
I venture to say that... upam si reči, da...
may I venture to ask you? vas smem vprašati?
to venture a fortune at the tables tvegati (celo) imetje pri igranju
nothing venture, nothing have kdor nič ne tvega, nič nima
never venture to oppose him nikoli si ne dovolite, da bi mu ugovarjali

zakániti se zàkānīm se nameniti se, odločiti se

вознамериваться, вознамериться nameravati kaj, odločiti se za kaj

задаваться, задаться trdno se odločiti;
з. мыслью zamišljati si, priti na misel, vtepsti si v glavo;
всяко задаётся vse se lahko pripeti;
сегодня мне задалось

откреплятьcя, открепиться odpe(nja)ti se, odločiti se (od česa); odjaviti se

отслаиваться, отслоиться usedati se, usesti se (v plasteh), odločiti se (v pla steh)

решаться, решится odločati se, odločiti se; upati si;
не решиться на что omahovati, ne si upati;
решиться жизни (vulg.) umreti

acuerdo moški spol soglasje, sporazum; namera; spomin, zavest; sklep

acuerdo con los acreedores poravnava z upniki
estar en su acuerdo pri (zdravi) pameti biti
ponerse de acuerdo zediniti se, sporazumeti se
tomar (un) acuerdo, quedar de acuerdo (skupen) sklep napraviti, skleniti, odločiti se
volver en su acuerdo spet k sebi priti
de común acuerdo enodušno
de acuerdo con sus instrucciones ustrezno vašim navodilom
¡de acuerdo! soglašam! drži!

àli² konj.

1. (v ločnem priredju) o:
jaz ali ti o tu o io

2. (v protivnem priredju, pa, a, toda) ma:
ima denar ima, ali kaj ko pa ne ve, kam z njim i soldi ce li ha, ma non sa che farsene

3. (v vprašalnih odvisnikih) se:
sprašujem te, ali boš šel ti sto chiedendo se vieni (o no)

4. (za izražanje odločitve za eno od dveh možnosti) aut aut:
moraš odločiti ali ali devi deciderti aut aut

arremangar [g/gu] zavihati, podpasati, spodrecati

arremangarse rokave si zavihati; hitro se odločiti
nariz arremangada zavihan nos

audeō -ēre, ausus sum (iz *audus = avidus; prim. aveō1, avidus) semidep.

1. željan biti, (po)želeti, volja je koga, marati, hoteti, hoče se komu; non audeo srce mi ne da: quos ubi confertos audere in proelia vidi V. da si žele boja; z inf.: non audes mihi subvenire? Pl. ali se ne moreš odločiti...? auden participare me, quod commentus es? Pl. hočeš...? aude, hospes, contemnere opes V., sapere aude H. volja te bodi odločiti se, nec longius audet abire O.; abs.: si audes (kontr. sōdēs, gl. to geslo) če te je volja, če ti je drago, če hočeš tako dober biti: da mihi hoc, si audes Pl.

2. opogumiti (opogumljati) se, (pre)drzniti si, upati si, drzno lotiti se česa, drzno (po)skusiti (poskušati) kaj; abs.: V., H., Q., audendum atque agendum ait in tanto malo esse L., audendo atque agendo res Romana crevit L. po smelosti in delavnosti, Romani audendo et fallendo magni facti S. fr., hos... novos magistros nihil intellegebam posse docere quam audere Ci. kakor drzno nastopati, kakor drznosti, periculosius esse deprehendi quam audere T., duo itinera audendi T., ausos libertas sequetur T.; z adv.: neque ausurum contra Seianum T. Sejan si ne bo upal nasprotovati, longius audere T. dalje si upati, unde rursus ausi T. od tod pa upajoč si zopet priti na plano; s praep.: adversus Neronem ausus T., a. istas in usque manus Stat.; z inf.: Pl., Ter., H., Cat. idr., qui de meo facto non dubitem dicere, de Ligarii non audeam confiteri Ci., eodem loco non sunt ausi manere N., qui pulsi loco cedere ausi erant S., bene ausus vana contemnere L., vitigeni latices in aquāī fontibus audent misceri Lucr.; v pass.: si animadverterent auderi adversus se... dimicari N.; z acc. pron. neutr.: ausus es hoc ex ore tuo Enn. ap. Ci., cotidie... quid nostri auderent, sollicitationibus perclitabatur C., quid victor non audebit? Ci., sibi alia omnia audebant Ci., ausurum se in tribunis, quod princeps familiae suae ausus in regibus esset L., si quid in morbo petulantius ausi sunt adversus medentem Sen. ph., audendum aliquid pro patria etiam cum periculo ratus Iust.; pesn. in poklas. tudi z drugimi obj.: audent cum talia fures V., studiisque ardentibus ausum talia deposcunt O., a. tantum facinus Ter., L., desperatio audere ultima... cogit L., a. multa dolo, pleraque per vim L., privatis ut opibus, ita consiliis magna ausus Vell. ob svojem in v svoj dobiček, plus in eo dilectu Valens audebat T., a. proelium, aciem T. drzno spustiti se v boj, vim cultoribus et oppidanis ac plerumque in mercatores T.; v pass.: audeantur infanda L., omnia et conanda et audenda esse Magnetibus L., non ab Scipionibus... quicquam ausum patratumque fortius quam tunc a Caesare Vell., ausis ad Caesarem codicillis T.; za nikalnico s quin: ut non audeam profecto, percontanti quin promam omnia Pl. da ne zdržim, da se ne bi opogumil. — Od tod

1. adj. pt. pr. audēns -entis, adv. audenter drzen, smel, pogumen: audentes Fortuna iuvat V., audentes deus ipse iuvat O., nihil gravius audenti quam ignavo patiendum T., tu ne cede malis, sed contra audentior ito V., puer quidam audentior ceteris Plin. iun., audentior spes Val. Fl., audentior oratio T., audentissimi cuiusque procursus T., audenter dicere Ulp. (Dig.), Vulg., multa audentius inseri possunt Q., audentius progredi T., audentius iam onerat Seianum T., audentius hostem increpans Stat.

2. subst. pt. pf. ausum -ī, n drzen (nevaren) poskus, podjetje, početje: ausi paenitet O., magnis excidere ausis (ne dovršiti, ne dognati) O., ausis indulgere O., auso potiri (izvršiti) V., O., at tibi... pro talibus ausis di... persolvant grates dignas V., ausi nullius capax natura T.

Opomba: Star. pf. ausī: Ca. ap. Prisc.; nenavaden cj. pf. auserim: Ambr.; star. opt. (pōtēntīālīs) ausim -is -it -int drznil(i) bi si, upal(i) bi si: Pl., Ter., Acc. ap. Non., Cat., Pr., Tib., Lucr., Q., Plin. iun., nec, si sciam, dicere ausim L., quis non spondere ausit L., non ausim Ci. (Brutus 18), de grege non ausim quicquam deponere tecum V., neque illi detrahere ausim coronam H., et nihil est, quod non effreno captus amore ausit O., nobis nihil comperti affirmare ausim T.

aveuglette [avœglɛt]

à l'aveuglette na slepo, kot slepec, tjavdan
marcher à l'aveuglette dans une pièce obscure kot slepec hoditi po temni sobi
agir, se décider, répondre à l'aveuglette brez premisleka delati, se odločiti, odgovoriti
chercher quelque chose à l'aveuglette kot slepec tipati (iskati)
aller à l'aveuglette tavati v temi

back⁴ [bæk]

1. neprehodni glagol
nazaj stopiti, umikati se; zmuzniti se

2. prehodni glagol
nazaj potisniti, nazaj gnati, nazaj voziti; podpreti, podpirati; pomagati; staviti; (o)krepiti; biti opora; biti ozadje; indosirati

I'll back myself against any odds stavim ne vem kaj
to back a horse zajahati konja; staviti na konja
to back the wrong horse ušteti se, staviti na napačno karto
to back the oars, to back astern nazaj veslati
to back and fill kolebati, ne se odločiti
to back on one's word besedo snesti
to back on s.o. izdati koga, pustiti ga na cedilu
to back a cheque indosirati ček
mornarica back her! vozi nazaj!
to back water nazaj veslati

balance [balɑ̃s] féminin tehtnica (tudi astronomie); figuré ravnotežje, ravnovesje; commerce bilanca, zaključek; figuré negotovost, neodločenost; mreža za lov rakov

balance de clôture zaključna bilanca
balance du commerce trgovinska bilanca
balance des forces dans le monde ravnovesje sil v svetu
balance de précision, romaine, automatique precizna, rimska, avtomatska tehtnica
aiguille féminin, plateaux masculin pluriel de la balance jeziček, skodeli tehtnice
balance de caisse blagajniški zaključek
balance d'un compte saldo
balance de sortie zaključna bilanca
la balance est favorable, en excédent bilanca je ugodna, aktivna
la balance est défavorable, en déficit bilanca je neugodna, pasivna
être en balance kolebati
faire la balance napraviti bilanco
faire pencher la balance en faveur de quelqu'un favorizirati koga
faire pencher, incliner, emporter la balance (figuré) odločiti
mettre, jeter un poids dans la balance tehtno, važno besedo reči
mettre en balance (figuré) (pre)tehtati, kaj je za in kaj je proti
peser dans la balance biti zelo pomemben, tehten, velike teže
tenir la balance égale entre ... biti nepristranski med ...
tenir quelqu'un en balance koga pustiti v negotovosti; nekaj pustiti nerešeno, neodločeno
il a jeté toute son autorité dans la balance et il a emporté la décision nastopil je z vso svojo avtoriteto in dosegel odločitev

blagovoliti glagol
1. ironično (odločiti se narediti) ▸ méltóztatik
Že pol ure čakam, kdaj mi boste blagovolili vročiti paketno pošiljko! ▸ Már fél órája várom, mikor méltóztatik kézbesíteni a csomagomat.
In kadar smo se končno blagovolili ustaviti v kakem kraju, ki je premogel trafiko, so bili časopisi že razprodani. ▸ És amikor végre méltóztattunk megállni egy olyan helyen, ahol volt trafik, az újságok már elfogytak.

2. (milostno privoliti) ▸ méltóztatik, kegyeskedik
Cesarico je ponižno prosil, naj mu blagovoli zapor spremeniti v hišni pripor. ▸ kontrastivno zanimivo Alázattal kérte a császárnőt, hogy legyen olyan kegyes és a börtönbüntetését módosítsa házi őrizetre.

brusquer [brüske] verbe transitif prenagliti, pospešiti; nahruliti, osorno priganjati, silo storiti (quelqu'un komu)

brusquer une affaire prenagliti zadevo
brusquer un voyage na hitro se odločiti za potovanje
ne rien brusquer ničesar ne prenagliti
il brusgue tout le monde osoren, brezobziren je do vseh
attague féminin brusquée naglo odločen, nenaden napad

certō -āre -āvī -ātum (certus) pravzaprav odločiti (odločevati), od tod

1. bojevati se, boriti se: vi et armis Ci., utrum igitur utilius... armis cum hoste certare an venenis? Ci., c. de imperio cum populo romano Ci., c. de principatu armis T., proelio C., S., bello L., T., acie V.; v pass.: Romani sic habuere... cum Gallis pro salute, non pro gloria certari S., multo mutuoque certatum est sanguine Vell., die, quo Bedriaci certabatur T. ko se je bila odločilna bitka, multum certato pervicit T. po dolgotrajnem boju; pren.: cum scelere nobis certandum est Ci., aequitas certat cum iniquitate Ci.; pesn. trans.: certatus nobis orbis Sil. za katerega smo se bojevali.

2. pren.
a) z besedami se bojevati = prepirati se, pričkati se, prerekati se: verbis, oratione L., certatum est maledictis inter eos L., vilem certare ob hircum H., c. cum usuris fructibus praediorum Ci. z dohodki zemljišč; pesn. trans.: certata lite deorum Ambracia O. za katero so se bogovi prepirali.
b) pred sodiščem razpravljati, obravnavati, pravdati se: de sponsione certare, iure certare, suis legibus, iudicio aequo, de hereditate c. Ci., foro si res certabitur H., certandae multae dies advenit L. rok javne razprave o globi.
c) bojevati se, boriti se = kosati se, poganjati se za kaj, tekmovati, tekmujoč si prizadevati: c. cursu cum aequalibus S., vobiscum de amore rei publicae certant Ci., c. de virtute Cu., parsimoniā cum ultimis militum L., verrimus aequora certantibus remis V.; z dat.: solus tibi (s teboj) certat Amyntas V., certant cygnis ululae V., z inf.: Lucr., Sen. ph., Sil., Stat., Plin. iun., certat Phoebum superare canendo V., neque vincere certo V., hunc... turba Quiritium certat... tollere honoribus H., aequales certat superare legendo O., c. evadere Cu. — Dep. soobl. certor -āri -ātus sum: Hyg., It., Vulg.