Franja

находить, найти

1. nahajati, najti; odkri(va)ti;
я нахожу, что он прав zdi se mi, da ima prav; mislim, da ima prav;
находить нужным imeti za potrebno;
он находит удовольствие veseli ga;

2. prihajati, priti; sreča(va)ti, naleteti na kaj; prevze(ma)ti; zb(i)rati se;
корабль нашёл на мель ladja je nasedla na sipino;
иногда на него находит тоска včasih se ga loteva otožnost;
что это на вас нашло сегодня? kaj vas je pičilo danes?;
нашли тучи oblaki so še privlekli;

настукивать, настукать (z obtrkavanjem) najti, odkrivati, odkriti, sporočati, sporočiti; (gov.) napisati (na pisalnem, stroju)

обнаруживать, обнаружить odkri(va)ti, razkri(va)ti, razode(va)ti, spraviti na dan;
о. зубы pokazati zobe;

открывать, открыть odpirati, odpreti; odkri(va)ti;
неприятель открыл огонь sovražnik je začel streljati;

раскрывать, раскрыть razkri(va)ti, odpirati, odpreti; odkri(va)ti;
раскрыть игру spoznati skrivne naklepe

Abzugsschach, das, odkriti šah

auflassen^*

1. (offen lassen) pustiti odprto

2. ([stillegen] stilllegen, aufgeben) opustiti

3. den Hut: ne se odkriti, pustiti na glavi

columbrar od daleč odkriti; slutiti, domnevati

décapoter [dekapɔte] verbe transitif odkriti streho (pri avtu)

décapoter sa voiture odkriti svoj avto

dénicheur, euse [-šœr, öz] masculin, féminin oseba (otrok), ki jemlje ptiče iz gnezda; figuré oseba, ki zna odkriti, najti, iztakniti (redke predmete)

dénicheur de livres rares odkritelj redkih knjig
dénicheur de fauvettes (figuré) babjek, ženskar

detectable [ditéktəbl] pridevnik
ki ga je moči odkriti, najti, zasačiti, razkrinkati

discoverable [diskʌ́vərəbl] pridevnik
ki se da odkriti, najti; viden

disillusion [disilú:žən]

1. prehodni glagol
razočarati, iztrezniti; odkriti resnico

2. samostalnik (with)
razočaranje; iztreznitev

divisar nejasno zaznati, od daleč odkriti

inaugurate [inɔ́:gjureit] prehodni glagol
inavgurirati, slovesno ustoličiti, slovesno odpreti, slovesno odkriti (spomenik)

indécouvrable [-kuvrabl] adjectif nenajdljiv, ki ga ni moči odkriti

kázati kâžēm, vel. káži, aor. kázah káza
I.
1. govoriti, praviti, reči: kazati što za koga, slobodno svoje mišljenje, komu što u lice, u brk; što kažeš na ovo?, što hoćete time kazati?, neka mi se dopusti kazati; kazati što po duši, po pravdi, po istini povedati kaj iz srca, po pravici, po resnici; rekla-kazala babje čenče
2. imenovati: kaži junaka kog ne čeka raka
3. prerokovati: knjige kažu muke svakojake
4. zatožiti: čekaj dok te kažem ocu
5. kažu da je mrtav baje je mrtev; pravijo, da je mrtev
II. kazati se
1. reči se, praviti se: to se samo po sebi kaže
2. odkriti se, razodeti se: zašto nam se nisi ranije kazao

neuentdecken sveže odkriti, pravkar odkriti

pate-faciō -ere -fēcī -factum, pass. patefīō -fierī -factus sum (ixpt. iz patēre in facere)

1. odpreti (odpirati): Pr., Plin., Lact. idr., portas L., aures assentatoribus Ci., ordines L. razširiti, sulcum O. brazdo razorati, razor narediti; pren.: quantam fenestram ad nequitiem patefeceris Ter., illa ianuam famae patefecit Plin. iun.

2. occ. odkri(va)ti =
a) narediti (delati) kaj prehodno (dostopno, pristopno), (iz)krčiti pot: Tib. idr., loca, vias C., iter per Alpes C., patefactum legionibus esse Pontum Ci.; metaf.: viam avaritiae Ci., terga occasioni T. izpostaviti (izpostavljati).
b) narediti (delati) kaj vidno, razgled odpreti (odpirati): tibi patefecisti Misenum Ci., lux patefecerat orbem O.

3. metaf. razode(va)ti, razkri(va)ti: consilia, verum Ci., totum se alicui Ci., coniuratio patefacta Ci.; z odvisnim vprašalnim stavkom: quid sentiant, patefecerunt Ci.; tudi z ACI: patefecit et inlustravit, quod occultum tamen non erat, non esse hoc iudicium iudici, sed comitiorum consularium causā comparatum Ci.

Opomba: Zlog te včasih dolg: Lucr.

radarabile agg. elektr. ki se da odkriti z radarjem