Franja

faux, fausse [fo, fos] adjectif napačen, nepravi, nepristen, ponarejen; lažniv, neresničen, dozdeven, dvoličen, hinavski; neutemeljen, narobe, kriv; (vrata, okno) slep; (barva) obledel, nedoločen; (klavir) neuglašen; masculin ponaredek, ponareditev, posnetek; napačen podatek

fausse alarme (ali: alerte) prazen alarm, prazen strah
fausse-attaque navidezen napad
faux billet masculin de banque ponarejen bankovec
clé fausse napačen ključ
fausse-clé vitrih, odpirač
fausse couche (médecine) splav, prezgodnji porod
faux départ masculin, (sport) napačen start
faux en écriture ponareditev dokumenta
faux frais masculin pluriel nepredvideni izdatki, stranski stroški
faux frère (familier) človek, ki obljubi pomoč, a potem ne drži besede
faux jour masculin indirektna, slaba svetloba
fausse manche féminin narokavnik
fausse-monnaie féminin ponarejen denar
faux-monnayage masculin ponarejanje denarja
fausse nouvelle féminin netočna, izmišljena, lažna novica
fausse fenêtre, porte slepo okno, slepa vrata
fausses perles féminin pluriel umetni biseri
faux serment masculin kriva prisega
fausse-voûte féminin dozdeven obok
à faux napačno, krivo
accuser à faux quelqu'un po krivem koga obtožiti
chanter, jouer faux napačno peti, igrati
faire faux bond (figuré) odpovedati, zatajiti
faire un faux départ (sport) napačno startati
faire un faux pas spotakniti se; napraviti spodrsljaj
faire fausse route biti na nepravi poti, zaiti na stranska pota
faire une fausse sortie hliniti odhod, a končno le ostati
s'inscrire en faux contre quelque chose spodbijati resničnost, točnost kake stvari
porter à faux poševno (krivo) stati, figuré počivati na negotovih temeljih
prendre une fausse direction ubrati napačno smer
c'est du faux to je nepristen nakit
il est faux comme un jeton, (populaire) c'est un faux jeton (on) laže, kot pes teče

fínta feint; pretence; sham; pogovorno fake

njegov odhod je bila fínta his departure was a bluff

firma f

1. podpis:
apporre, mettere la firma podpisati
firma chiara, illeggibile čitljiv, nečitljiv podpis
firma per esteso podpis s polnim imenom
raccogliere le firme zbirati podpise
registro delle firme knjiga obiskovalcev
far onore alla propria firma spoštovati sprejete obveznosti
ci metterei la firma! pog. to bi pa rad videl!, srečen bi bil!

2. veliko, ugledno ime:
essere una grande firma biti veliko, priznano ime

3. podpisovanje

4. pooblastilo:
avere la firma per qcn. biti podpisnik za koga

5. pren. potrdilo; pristanek:
per partire aspettiamo la vostra firma čakamo na vaš pristanek za odhod

6. redko podjetje

impaziēnte¹ agg.

1. knjižno nepotrpežljiv, ki ne trpi:
essere impaziente di freno ne trpeti zavor, ovir

2. nestrpen, jezljiv, živčen:
essere impaziente coi figli ne imeti potrpljenja z otroki

3. nestrpen, neučakan:
sono impaziente di partire nestrpno čakam odhod

inozemstv|o [é] srednji spol (-a …) das Ausland
odhod v inozemstvo die Ausreise (dovoljenje za … die Ausreiseerlaubnis)
iti v inozemstvo ausreisen, außer Landes gehen
… inozemstva/inozemstvo Auslands-
(plačilo v inozemstvo die Auslandszahlung, potovanje v inozemstvo die Auslandsreise, odnosi z inozemstvom Auslandsbeziehungen množina, pogovor z inozemstvom das Auslandsgespräch, bivanje v inozemstvu der Auslandsaufenthalt, dobroimetje v inozemstvu das Auslandsguthaben, zastopstvo v inozemstvu die Auslandsvertretung)

kȕpiti -īm
I.
1. zbirati, nabirati: kupiti vojsku, narodne pjesme
2. pobirati: kupiti klasje; kupiti prnje ekspr. pripravljati se za odhod
3. nabirati, iskati: kupiti gljive
4. vabiti: kupiti svatove
II. kupiti se
1. zbirati se: kupiti se u vijeće, u veće, na sastanak
2. nabirati se: dugo se kupilo u srcu
3. krčiti se: platno se kupi
4. gubati se: koža na cipeli se kupi
5. ekspr. pobrati se: hajde, kupi se!

larguer [large] verbe transitif odvezati; popustiti; odvreči

larguer les amarres odvezati ladijske vrvi za odhod ladje
larguer une voile zrahljati, popustiti jadro
larguer des bombes, un parachutiste (aéronautique) odvreči, spustiti bombe, padalca

letal|o srednji spol (-a …) letalstvo das Flugzeug, der Flieger; pogovorno tudi: die Maschine (ki je doživelo nesrečo Unglücksmaschine); iz papirja: der Papierflieger; (amfibijsko Amphibienflugzeug, vojska bojno Kampfflugzeug, Kampfflieger, dvotrupno Doppelrumpfflugzeug vojska izvidniško Aufklärungsflugzeug, šport jadralno Segelflugzeug, jadralno vrhunskih zmogljivosti Hochleistungssegelflugzeug, kurirsko Kurierflugzeug, na letalonosilki vojska Trägerflugzeug, v nizkem letu Tiefflieger, z velikim dosegom/radijem Langstreckenflugzeug, linijsko Linienflugzeug, Linienmaschine, lovsko vojska Jagdflugzeug, nadzvočno Überschallflugzeug, posebno Sondermaschine, poslovno Geschäftsflugzeug, poštno Postflugzeug, potniško Reiseflugzeug, Passagiermaschine, Passagierflugzeug, propelersko Propellerflugzeug, reaktivno Düsenflugzeug, Strahlflugzeug, sanitetno Sanitätsflugzeug, spremljevalno Begleitflugzeug, širokotrupno potniško Großraumflugzeug, športno Sportflugzeug, transportno Transportflugzeug, turbopropelersko Propeller-Turbinen-Flugzeug, večnamensko vojaško vojska Mehrzweckkampfflugzeug, vlečno Schleppflugzeug, vodno s plovci Schwimmerflugzeug, vojno Kriegsflugzeug)
letalo za navpični vzlet in pristanek der Senkrechtstarter
letalo z gibljivimi krili Kippflügelflugzeug, der Schwenkflügler
letalo z vrtljivimi krili der Drehflügler
… letala/z letalom Flugzeug-, Flug-
(nesreča das Flugzeugunglück, tip der Flugzeugtyp, ugrabitelj der Flugzeugentführer, ugrabitev die Flugzeugentführung, potovanje z letalom die Flugreise)
odhod letala der Abflug
povratek z letalom der Heimflug
teža praznega letala das Rüstgewicht
aparature v letalu Bordgeräte množina
mehanik v letalu der Bordmonteur
osebje v letalu das Flugpersonal
transport: z letalom auf dem Luftweg
odpeljati z letalom abfliegen, iz obkoljenega mesta ipd.: ausfliegen
razbiti letalo pri pristanku bruchlanden

lituus -ī, gen. pl. (pesn.) tudi lituum, m (prim. stvnem. lith, lid ud, člen, pri rastl. kolence)

1. avgurska zavita palica, palica krivljenka (z njo so avgurji omejevali „templum“ za ptičjegledje): lituus iste vester, quod clarissumum est insigne auguratūs Ci., lituus, id est incurvum et leviter a summo inflexum bacillum Ci., dextra manu baculum sine nodo aduncum tenens, quem lituum appellaverunt L., ipse Quirinali lituo parvaque sedebat succinctus trabea V., lituo pulcher trabeaque Quirinus O.

2. palici krivljenki podobno glasno trobilo, zaviti rog, rožnica, s katero so v vojni dajali znamenja konjenici; pehota je imela ravno tubo: inde loci lituus sonitus effudit acutos Enn., bacillum (sc. augurum), quod ab eius litui, quo canitur, similitudine nomen invenit Ci., lituo tubae permixtus sonitus H., iam litui strepunt H., iam lituus pugnae signa daturus erat O., stridor lituum clangorque tubarum Lucan., lituum concentus Val. Fl., lituum tinnitus Sil. — Od tod meton.
a) pren. znamenje za kaj, k čemu: de lituis βοώπιδος Ci. ep. druge Junone, dajajoče znamenja za spor in vstajo (o Klodijevi sestri).
b) (o osebah) dajalec znamenja, povzročitelj, pobudnik: illum existimare Quintum fratrem lituum meae profectionis fuisse Ci. ep. da mi je dal znamenje (pobudo) za odhod, da je sprožil moj odhod.

malle [mal] féminin (velik) (potovalen) kovček; populaire gobec

malle d'osier zapiralna košara
la malle arrière prostor za prtljago v zadnjem delu avtomobila
défaire sa malle izprazniti, izpakirati svoj kovček
faire sa malle, ses malles zapakirati, napolniti svoj kovček, svoje kovčke, pripraviti se za odhod, figuré povezati culo
malle-poste féminin (nekoč) poštni voz
(histoire) malle des Indes odprava poštnih pošiljk iz Londona v Indijo (preko Calaisa in Marseilla); (danes) prevozno ladijsko obratovanje med Dovrom in Calaisom

mnóžičen (-čna -o) adj. di massa, in massa; massiccio; mat. insiemistico:
množična, elitna kultura cultura di massa, cultura di èlite
množična organizacija organizzazione di massa
množična komunikacijska sredstva mezzi di comunicazione di massa
biol. množična delitev cariocinesi
ekon. množična proizvodnja produzione di massa
množična izdaja edizione popolare
množični morilec serial killer; pluriomicida
gled. množični prizor scena di massa
množični turizem turismo di massa
množičen odhod na avgustovske počitnice (za veliki šmaren) l'esodo di ferragosto
množičen protest un coro di proteste
množična likvidacija (Židov) olocausto
množični poboj sterminio
množično zborovanje meeting

mōtus -ūs, m (movēre) gib(anje)

I. fizično gibanje, premikanje, tek: Q. idr., navium, remorum C., siderum C., Val. Max., oculorum, oris Cels., venarum Cels. utripanje, caudae Plin. miganje z repom, terrae Ci., Cu., Front. idr. potres, quo maximo motu terra tremit V., pedum melior motu V. gibkejših nog, hitrejši, deus motum dedit caelo Ci., (sc. lepus) nullos audet dare corpore motūs O. si ne upa premakniti se (treniti, ganiti se); occ.

1. umetni telesni gib, gibljaj, premik, telesna kretnja, zasuk, obrnitev, obrat: Q., motus palaestrici et histrionum gestus Ci., gestus ac motus corporis Ci., rusticus alter motus, concesso mollior alter erit O., decens H. lična (mična, ljubka, prikupna) hoja.

2. ples, poseb. pantomimski: Ambr., motus dare L., V. plesati, motus doceri Ionicos H. učiti se plesati.

3. kot voj. t.t. vojaški okret, zasuk, obrat, premik, manever: milites ad motus leviores N.; podobno: motus futuri V. (Enejev) odhod, dvig, odplutje; tako tudi: ipse sub Aurorae primos excedere motus Lucan. —

II. metaf.

1. duševni gib, duševno gibanje: animi incredibiles motus Ci. duševna gibčnost; occ.
a) delovanje duha, duševna sila, duševna dejavnost: animorum motus voluntarii Ci., motus animorum duplices sunt, alteri cogitationis, alteri adpetitus Ci., et animi et ingenii celeres quidam motus esse debent Ci. srce in razum morata svoje sile zlahka uporabiti, motu mentis et ratione uti Ci. umsko delovanje.
b) duševno razpoloženje, ganjenje, duševni pretres, duševna razvnetost, razdraženost, čustvo, emocija, afekt, razburjenje, čustveni vzgib, vzburjenost, vzdraženje, strast: Sen. ph., T., m. turbidus Ci., motus animi turbati, quos Graeci πάϑη nominant Ci., perturbationes, id est motus animi nimii, rationi non obtemperantes Ci., m. mentis meae Ci. nemir moje duše.
c) nagib, (na)gon, vzgib, pobuda, spodbuda, impulz: naturae Ci., divino concita motu O., sine motu animi et cogitatione Ci.
d) nagib, povod, motiv: consilii mei motūs Plin. iun.

2. politično gibanje: Catilinae motūs conatūsque Ci., se ad motus fortunae movere coepit C. plašč po vetru obračati = ravnati se po okoliščinah; occ.
a) politični dvig (v dobrem pomenu): Italiae magnificentissimus m. Ci.; (v slabem pomenu) vstaja, upor, nemir: populi Ci., Galliae, urbanus C., servilis L., domi motus orti L., civicus H., magnus et implacabilis T., hic tantus motus rerum Ci., T. tako burni časi.
b) menjava politične struje (usmeritve), državni preobrat, prevrat: in re publica non tantum motum impendere video, quantum … Ci. ep., rei publicae motum adferre Ci. državo omajati, concussi orbis motus T. prevrat zemlje, vesoljni prevrat, ut Persarum imperium magno motu concuterent magis quam affligerent Cu.

3. kot ret. t.t. „preobrat izraza“, besedni obrat, in sicer meton. = trop: reddam nunc, quam proximam esse dixeram partem de tropis, quos motus clarissimi nostrorum auctores vocant Q., nam plerique has tropos esse existimaverunt, quia, sive ex hoc duxerint nomen, quod sint formati quodam modo, sive ex eo, quod vertant orationem, unde et motus dicuntur, fatendum erit esse utrumque eorum etiam in figuris Q.

4. kot vrtnarski t.t. „pogon“, kal, klica, mladika, poganjek: Celsus quoque et Atticus consentiunt tres esse motus in vite seu potius in omni surculo naturales, unum, quo germinet, alterum, quo confloreat, tertium, quo maturescat Col.

najavi|ti (-m) najavljati melden; (napovedati) voranmelden
najaviti prihod/odhod sich anmelden/abmelden

naréd (pripravljen) ready

naréd za izplutje ready to put to sea
naréd za vzlet ready for takeoff
sem naréd za odhod I am ready to go

nečimrno prislov
(samovšečno) ▸ hiún, híú módon, önelégülten
Včasih nam očitajo, da poskušamo nečimrno razumeti zvezde galaksije in ves univerzum. ▸ Néha a szemünkre vetik, hogy hiú módon próbáljuk megérteni a galaxisokat és az egész univerzumot.
Pred ogledalom se nečimrno lišpa starejša dama in se pripravlja na odhod v središče mesta. ▸ A tükör előtt önelégülten cicomázkodik egy idősebb hölgy, és a városközpontba készül.
Nečimrno priznam, da mi nagrada godi, ker sem jo kot prvi pri nas dobil za komedijo. ▸ Hiú módon bevallom, hogy hízelgőnek találom a díjat, mivel nálunk elsőként kaptam meg egy vígjátékért.

odločíti décider, déterminer, (se) prononcer; résoudre, trancher

odločiti boj décider le combat
odločiti vprašanje résoudre une question
usoda je o tem odločila drugače le sort en a décidé autrement
odločiti se se décider à (ali pour, en faveur de quelqu'un), prendre le parti de, opter pour quelqu'un ali quelque chose, se déterminer à, se résoudre à
odločiti se za kaj se décider à quelque chose, se décider à faire quelque chose, se résoudre à quelque chose
za kaj ste se odločili? à quoi vous êtes-vous déterminé?
odločil sem se za to potovanje je me suis décidé à entreprendre ce voyage, j'ai pris le parti d'entreprendre ce voyage
odločil sem se preložiti svoj odhod j'ai décidé (ali résolu, pris le parti) de différer mon départ

odpeljati³ (odpéljem) intranzitivno: (imeti odhod) vlak, avtobus: abfahren

odstranit|ev ženski spol (-ve …)

1. die Beseitigung

2. medicina, s čistilom, z ukrepom: die Entfernung

3. razlogov ipd.: die Ausräumung

4. (odvoz) die Abfuhr

5. vrhnje plasti zemlje ipd.: die Abtragung, das Abtragen; (očiščenje) die Befreiung (von)
odstranitev opaža die Entschalung
odstranitev min die Entminung
pravo odstranitev uradnega pečata der Siegelbruch

6. vojska (nedovoljen odhod) unerlaubte Entfernung
| ➞ → odpoved, odpustitev

ora¹ f

1. ura; čas:
ora estiva, legale poletni čas

2. ura:
segnare le ore kazati uro
ora lavorativa delovna ura
le otto ore osem ur
essere a un'ora di cammino biti oddaljen uro hoda
che ora è? koliko je ura?
è l'una, sono le tre ura je ena, tri
a tarda ora pozno
di buon'ora zgodaj, zarana
l'ultima ora zadnja ura
fare le ore piccole pozno leči

3. ekst. čas, trenutek:
l'ora della verità pren. trenutek resnice, odločilni trenutek
fare ora ubijati čas
non veder l'ora nestrpno čakati
all'ultima ora v zadnjem trenutku
avvenimenti dell'ultima ora najnovejši dogodki
ore di punta prometne konice
è ora di andarsene čas je za odhod
da un'ora all'altra vsak trenutek
anzi ora predčasno
metterci un'ora per fare qcs. porabiti preveč časa za kaj

4. relig.
ora canonica kanonska ura; pren. ura za kosilo, za neko opravilo
dire le ore izmoliti molitve (ob določenih urah dneva)

partir* [partir] verbe intransitif odpotovati, kreniti na pot; oditi; odleteti, odpeljati se; startati; figuré izginiti (madež); izpuhteti; figuré sprožiti se (orožje); izhajati, prihajati od; začeti se

à partir d'aujourd'hui od danes naprej
à partir d'ici od tod naprej
partir pour Paris odpotovati v Pariz
partir en voiture odpeljati se, odpotovati, oditi z avtom
partir en vacances iti na počitnice
être prêt à partir biti pripravljen za odhod
partir en voyage iti na potovanje
faire partir une allumette vžgati vžigalico
faire partir un cerf volant spustiti v zrak (papirnatega) zmaja
faire partir le coup sprožiti strel
faire partir le moteur pognati motor
partir d'un éclat de rire bruhniti, planiti v smeh
le mot est parti beseda je padla, je bila izrečena
il est parti de rien (figuré) začel je z nič, s skromnimi sredstvi
les vacances partent du 1^er juillet počitnice se začno s 1. julijem
un bouton de ma veste est parti en gumb na suknjiču mi je odletel, se mi je odtrgal
la tache est partie à la lessive madež je izginil pri pranju
avoir maille à partir avec quelqu'un imeti spor, obračun s kom