Franja

sujet [süžɛ] masculin, grammaire osebek, subjekt; snov, predmet, tema; povod, vzrok, motiv; človek (sploh), oseba; médecine pacient

au sujet! k stvari!
au sujet de glede, zaradi
à ce sujet sujet v tej stvari, v tem pogledu, oziru
sans sujet brez razloga, povoda
sujet parlant govoreča oseba, besednik
sujet de thèse predmet doktorske disertacije
un brillant sujet, un sujet d'élite odličen učenec
mauvais sujet graje vredna oseba, malopridnež
inversion féminin du sujet (grammaire) stava osebka za glagol
avoir sujet de imeti razlog (za)
vous n'avez pas sujet de vous plaindre nimate vzroka, da bi se pritoževali
donner sujet de dati povod (za)
s'écarter du sujet oddaljiti se od predmeta
entrer dans le cœur, dans le vif du sujet iti v jedro, v bistvo predmeta
passer d'un sujet à un autre iti z enega predmeta na drugega
il a reçu des reproches au sujet de sa conduite očitali so mu njegovo vedenje
trouver un sujet de comédie, de roman najti snov za komedijo, za roman
ce médecin a trouvé de nombreux sujets pour ses recherches ta zdravnik je našel številne osebe (paciente) za svoje raziskave
protester sans sujet protestirati brez razloga

talk² [tɔ:k] neprehodni glagol
pogovarjati se, govoriti, kramljati; govoričiti, klepetati, čenčati: izgovarjati glasove; razpravljati; povedati svojo sodbo, svoje stališče, pojasniti; sporazumeti se
sleng pametno govoriti

for the sake of talking le zaradi pogovora, samo da govorimo
to talk big (ali tall) bahavo govoriti, bahati se
to talk by signals govoriti, sporazumevati se z znaki
to talk ill of s.o. slabo govoriti o kom
to talk in one's sleep govoriti v spanju
to talk nineteen to the dozen figurativno klepetati, brbljati kot raglja
to talk to the point govoriti konkretno, ne se oddaljiti od predmeta
he is always talking on neprestano govori
now you are talking figurativno to je pametno govorjenje; tako je prav; sedaj se bomo mogli sporazumeti
do what you will, people will talk napravite, kar hočete (karkoli napravite), ljudje bodo vedno imeli svoje pripombe
prehodni glagol
govoriti kaj, o čem; reči; izraziti, izpovedati

to talk a donkey's hind leg off figurativno preveč, neprestano govoriti
to talk nonsense govoriti nesmisle
to talk turkey odkrito, naravnost govoriti
to talk politics govoriti o politiki
to talk rubbish govoriti neumnosti, čvekati
to talk sense (ali wise) razumno, pametno govoriti
to talk shop figurativno govoriti (le) o strokovnih, poslovnih zadevah; govoriti stvarno
to talk to o.s. sam s seboj govoriti, imeti samogovore
to talk to s.o. resno govoriti s kom, ošteti koga
to talk o.s. hoarse do hripavosti govoriti
you are talking my head off figurativno govoriš toliko, da me glava boli, da mi bo glava odpadla
you are talking me silly govoriš toliko, da me boš norega naredil
he can talk five languages on zna (govoriti) pet jezikov
to talk through one's hat figurativno pretiravati, blefirati, širokoustiti se; govoriti nesmisle, neumnosti
to get o.s. talked about dati govoriti o sebi
he tried to talk me into buying the horse skušal me je pregovoriti, da bi kupil konja
to talk s.o. out of s.th. (skušati) odvrniti koga od česa
to talk s.o. into believing s.th. prepričati koga o čem
to talk s.o. into his grave figurativno spraviti koga v grob s svojim govorjenjem

tangent [tǽndžənt]

1. samostalnik
matematika tangenta; dotikalnica
figurativno nenaden odmik, odklon
ameriško, pogovorno ravnočrtna železniška proga

at (in, upon) a tangent z nenadoma spremenjenim kurzom
to fly (to go) off at a tangent nenadoma kreniti v stran, oddaljiti se od téme (razgovora), nenadoma preiti z ene stvari na drugo

2. pridevnik
dotikajoč se (to česa)

tangent balance tehtnica, naklonica
to be tangent to dotikati se

téma theme; glasba theme; subject, topic

téma razgovora talking point
delikatna, kočljiva téma ticklish subject
običajna téma (pogovorno) standard fare
oddaljiti se od téme to stray from the subject (ali point)
skakati od ene téme do druge to leap from one topic to another

téma thème moški spol , sujet moški spol

tema pogovora thème de conversation
oddaljiti se od teme s'écarter (ali sortir) du sujet

téma¹ tema m ; (glas tudi) motivo m ; asunto m

tema pogovora tema m de conversación
oddaljiti se od teme desviarse (ali apartarse) del tema
ostati pri temi no apartarse del tema

tōgliere^*

A) v. tr. (pres. tōlgo)

1. odstraniti, odstranjevati; sneti, snemati; odpraviti, odpravljati; sleči (si):
togliersi il cappello, i guanti sneti klobuk, rokavice
togliere un divieto odpraviti prepoved
togliersi un dente izdreti zob; pren. rešiti se neprijetnosti, nadloge
togliersi la fame nasititi se, odteščati se
togliersi un'idea dalla testa zbiti si misel iz glave
togliere qcn. da un incarico koga odstaviti (s položaja)
togliersi la maschera pren. sneti masko, pokazati se v pravi luči
togliere qcn. di mezzo oddaljiti, odstraniti, umoriti koga
togliere qcs. di mezzo odstraniti, odnesti kaj
togliere qcn. dal mondo umoriti koga
togliere da un pensiero ekst. raztresti, razvedriti
togliersi qcn. dai piedi koga odpraviti, odsloviti, spraviti izpod nog
togliersi una spina dal cuore pren. rešiti se skrbi
togliere via odstraniti, zbrisati
togliersi una voglia zadovoljiti, potešiti si neko željo, muho

2. nazaj vzeti, jemati; prikrajšati:
togliere l'onore onečastiti
togliere la parola a qcn. komu vzeti besedo
togliere la parola di bocca a qcn. vzeti komu besedo z ust
togliere la reputazione a spraviti koga ob dobro ime
togliere il rispetto a biti nespoštljiv do
togliere il saluto koga ne pozdraviti več, nehati pozdravljati
togliersi la vita vzeti si življenje

3. odšteti; odvzeti del

4. rešiti, reševati:
togliere qcn. da una situazione imbarazzante koga rešiti iz mučne situacije

5. pog. kupiti, kupovati

B) ➞ tōgliersi v. rifl. (pres. mi tōlgo) oditi, spraviti, pobrati se:
togliersi di mezzo, dai piedi spraviti se izpod nog
togliersi da un luogo oditi iz nekega kraja

track¹ [træk] samostalnik
sled (voza), kolotečina, kolesnica
navtika vodni razor (za ladjo)
navtika običajna pot, ruta; steza, pot, utrta pot
lov sled
šport steza, proga, tekališče, dirkališče; tek na dolge proge
železnica tir, tračnice, proga; širina tira
tehnično gosenica (traktorja, tanka); sled noge, stopala (zlasti ptic)

track-and-field sports lahka atletika
on track ekonomija na poti
on the track of na sledu
in one's tracks v kolotečini, na mestu
the beaten track utrta, shojena pot; figurativno običajni postopek, rutina
cinder track atletska steza, tekališče, tekmovalilče, dirkališče
off the tracks iztirjen, iz kolesnic, na krivi poti, na napačni sledi
a single (a double) track enotirna (dvotirna) proga
to be off the tracks iztiriti se, iti s prave poti; izgubiti sled; oddaljiti se od predmeta
to be on s.o.'s track biti komu na sledi
(clear the) track! (napravite prosto) pot! prostor!
to cover up one's tracks zabrisati svojo sled
to follow the beaten track iti po utrti, shojeni poti
he follows my tracks on gre po mojih stopinjah, se zgleduje po meni
to keep track of new publications tekoče zasledovati nove publikacije
to leave the beaten track kreniti po novi poti
to lose track of izgubiti sled, izgubiti iz vida
to make tracks sleng pobrisati jo, popihati jo, zbežati
to make tracks for s.o. sleng vneto koga zasledovati
to throw off the track iztiriti (kaj); zmešati sled

venture² [vénčə] prehodni glagol
upati si, drzniti se; odločiti se (on za)
drzniti se napraviti; izraziti, dovoliti si; tvegati, riskirati, staviti na kocko; (redko) zanesti se na, prepustiti slučaju; špekulirati
neprehodni glagol
upati si, prevzeti riziko

to venture one's life tvegati (svoje) življenje
to venture away upati si oditi (se oddaljiti, se umakniti) (from od)
to venture on the travel upati si na potovanje
I venture to say that... upam si reči, da...
may I venture to ask you? vas smem vprašati?
to venture a fortune at the tables tvegati (celo) imetje pri igranju
nothing venture, nothing have kdor nič ne tvega, nič nima
never venture to oppose him nikoli si ne dovolite, da bi mu ugovarjali

vestīgium -iī, n (etim. in razvoj pomena nista natančno pojasnjena; morda iz indoev. kor. *steigh- iti, vzpenjati se; prim. gr. στείχω, got. steigan = stvnem. stīgan = nem. steigen)

1. sled (človeške noge), stopinja: Vitr. idr., hac socci video vestigium in pulvere Pl., vestigia pedum O., hominis vestigio animadverso Plin., currentium pes, etiamsi non moratur, facit vestigium Q., vestigium facere in foro Ci. stopiti na … , iti na … , vestigium facere in possessione (pren.) Ci. nastopiti lastništvo nad posestvom, prevzeti posestvo (prim.: ex eo loco (sc. posestva), ubi impresserit vestigium, deici neminem posse Ci.), vestigia premere V. obstati, vestigia figere V. korakati, vestigia alicuius sequi O., tudi vestigiis aliquem sequi L. ali consequi ubirati (pobirati) stopinje za kom, slediti komu, zasledovati koga, biti komu za petami, vestigiis instare L., Fl. (gl. īnstō), vestigia legere Val. Fl. iti po sledi, vestigia retro observata legit V. gre po … sledeh nazaj, vestigia in omnes ferentia partes L.; pren.: vestigiis ingredi patris Ci. ali patris vestigia premere T. ubirati stopinje za očetom, slediti očetu, posnemati očeta, delovati po očetovem zgledu; tako tudi: vestigiis alicuius insistere Ci., fraternis vestigiis insistere Sen. rh., alicuius insistere vestigiis Q., alicuius vestigia persequi ali aliquem ipsius vestigiis persequi Ci.; occ. živalska sled: vestigia ungulae Ci., vestigia certa ferae O., presso legit vestigia (sc. iuvencae) gressu O., quarum (sc. alcium) ex vestigiis cum est animadversum a venatoribus, quo se recipere consuerint C., scrutari vestigia Plin.

2. metaf. kaka drugačna sled, sledi, sledovi: in lectulo decumanae mulieris vestigia videre recentia Ci., frons non calamistri notata vestigiis Ci., tergum foedum recentibus vestigiis verberum L., manifesta rotae vestigia O., vestigia veteris formae O., Iovis O, muri Cu., flammae V.; occ.
a) znak, znamenje: vestigia avaritiae, imperii Ci., sceleris Ci., V., fraudis V., amoris Q., vestigiis proelii ingredi C.
b) v pl. razvaline, razbitki, razbitine, ruševine, ostanki, ruíne: Amm., in vestigiis huius urbis Ci., laceri vestigia currūs O.

3. meton.
a) stopinja = korak, stopaj: Stat. idr., vestigia ponere graviter Ci. trdo stopati, ubicumque posuit vestigium Ci. je stopil, pedum vestigia ponit in undis O., cum ponit uterque in locuplete domo vestigia H., quam (sc. nivem) nec vestigia duri calcavere pedis O., vestigia facere illā O. iti, vestigia vertere ali torquere V. obrniti se, vestigia referre V. nazaj iti, vestigia flectere ad locum O., labant vestigia prima V., Daedalus caeca regens vestigia filo V., palam professi nusquam inde nisi in patriam vestigium esse moturos Cu. da se ne premaknejo nikamor … , negans e re publica esse vestigium abscedi ab Hannibale L. le za korak se oddaljiti od Hanibala = pustiti Hanibala iz vida (izpred oči), glacie vestigium non recipiente L. ker je led izpodrival stopanje, ker led ni omogočal trdnega koraka.
b) podplat, stopalo, starejše plésna: qui adversis vestigiis stent contra nostra vestigia Ci. = naši protinožci, naši antipodi, tenuit vestigia tellus O., quo sit homini spatium a vestigio ad verticem Plin. od podplatov do temena, od nog do glave; sinekdoha noge (= ima pars pedis najspodnejši del goleni): candida vestigia Cat., in undis talo tenus vestigia tingit O., vestigia alba primi pedis V. beli bi(n)clji, prednje (konjske) noge, vestigia nuda sinistri instituēre pedis V. z golo levo nogo stojijo v boju, vestigia perforata Sen. tr., rupta Sen. tr., Stat., ursi vestigium carnosum Plin. šapa, taca, vestigiis fixis steterunt Amm., adfusi vestigiis Augusti Amm.
c) mesto, na katerem kdo stoji ali je stal, stojišče, lokacija, kraj, točka, starejše stajališče: vestigium illud ipsum, in quo ille … institisset Ci., eodem vestigio manere L. ali haerere vestigio suo L., nusquam te vestigio moveris L. ne gani se (z mesta), in suo vestigio mori malle quam fugere L.; metaf. mesto (stopinja) v času, hip, (določen) čas, trenutek: eodem et loci vestigio et temporis Ci., salutem in illo temporis vestigio positam arbitrabantur C., vestigio temporis, in illo vestigio temporis C., ut urbs … capta eodem vestigio videretur C. obenem, hkrati, e (ex) vestigio Sulpicius in Ci. ep., C. ali in vestigio C. z mesta, takoj, precej, nemudoma; pleonast.: repente e vestigio Ci.; plaga uno vestigio adlevatur Col. v en mah, na en mah.

vprašánje question; query; interrogation

črnsko vprašánje the Negro question
gornje vprašánje the above question
indirektno vprašánje gramatika oblique question
kakšno vprašánje! what a question to ask!
nujno vprašánje urgent question
nerešeno vprašánje pending question; question in abeyance
kritično, odločilno vprašánje crucial question
odprto vprašánje open question
pereče vprašánje burning question
sporno vprašánje question at issue, debatable question, moot question, moot point, point in question
pravno vprašánje question of law
sugestivno vprašánje suggestive question
težko vprašánje (pri izpitu) poser
vprašánje življenja ali smrti a life-anddeath issue
to je vprašánje časa (denarja, navade) that is a question (ali a matter) of time (of money, of habit)
v tem ni vprašánje that is not the point
to je še vprašánje that is still doubtful
to nima nobene zveze z vprašánjm this has no bearing on the question
to je drugo vprašánje that is another matter
vprašánje je brez pomena (se ne stavlja) the question does not arise
vprašánje je, kje naj to najdemo the question is, where are we going to find it
načeti vprašánje to raise a question
napasti koga z vprašánji to bombard someone with questions
obsuti koga z vprašánje to shoot questions at someone, to ply someone with questions
odgovoriti na vprašánje to answer a question
oddaljiti se od vprašánja to get (ali to wander) away from the point, to digress
obravnavati vprašánje to discuss a question
pustiti vprašánje odprto to leave a question unanswered (ali unsolved), to leave a question in suspense
rešiti vprašánje to solve a question
ne spadati k vprašánju to be irrelevant to the case
staviti vprašánje to raise a question, to put (ali to ask) a question
staviti vprašánje zaupnice to ask for a vote of confidence
zmesti koga s težkim vprašánjem to puzzle someone