Franja

uméten artificiel, fait avec art, artistique, factice , (kemija) synthétique

umetno gnojilo engrais moški spol chimique
umetni mizar ébéniste moški spol
umetna obrt arts moški spol množine décoratifs (ali apphqués, industriels)
umetna svila soie artificielle, rayonne ženski spol
umetno zobovje dentier moški spol

uméten (-tna -o) adj.

1. artificiale; posticcio, finto:
naravna in umetna vlakna fibre naturali e artificiali (sintetiche, tecnofibre)
umetna svila seta artificiale
umetno usnje pelle finta, similpelle
umetna brada barba posticcia

2. artistico:
umetna obrt artigianato artistico
umetni kovač fabbro che lavora il ferro battuto
umetni mizar ebanista, stipettaio

3. artistico, d'arte:
ljudske in umetne pesmi poesia popolare e poesia d'arte

4. (nepristen, narejen) falso, finto:
umetna skromnost falsa modestia

5. artificiale, artificioso, fittizio:
umetni problemi problemi fittizi

6. star. abile, destro
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
elektr. umetna inteligenca intelligenza artificiale
agr. umetna koklja riscaldamento artificiale (in pollicoltura)
med. umetna ledvica rene artificiale
voj. umetna megla nebbia artificiale
rib. umetna muha esca artificiale
biol. umetna oploditev fecondazione artificiale
med. umetna pljuča polmone d'acciaio, respiratore (di rianimazione)
aer. umetni horizont orizzonte artificiale, giroorizzonte
lingv. umetni jezik lingua artificiale
med. umetni splav aborto procurato
teh. umetni vlek tiraggio artificiale, forzato
med. umetno dihanje respirazione artificiale
umetno mizarstvo ebanisteria
umetno srce cuore artificiale

uméten artificial (tudi cvetlica, luč, oko, dihanje) ; (lasje, zobje) postizo ; kem sintético

umetno drsališče pista f de hielo attificial
umetno gnojilo abono m químico
umeten led hielo m artificial
umeten mizar ebanista m
umetni ogenj artificio m de fuego
umetna obrt artes f pl decorativas (ali industriales ali aplicadas)
umetna osemenitev inseminación f artificial
umetna svila (volna) seda f (lana f) artificial
umetno zobovje dentadura f artificial

útil koristen, uporaben; sposoben

artes útiles umetna obrt
resultar útil izkazati se za koristnega
ser útil koristen biti, koristiti

vájenec apprentice

biti vájenec to serve one's apprenticeship
dati v uk kot vájenca v obrt to bind an apprentice to a trade
biti vájenec pri to be apprenticed to

začénjati (-am) | začéti (-čnèm)

A) imperf., perf.

1. cominciare, iniziare, mettersi a:
začenjati delo iniziare il lavoro
začenja snežiti comincia a nevicare
začeti študirati mettersi a studiare

2. aprire, avviare, attaccare; entrare:
začeti pogovor avviare un discorso
začeti boj attaccare battaglia
začeti vojno s, z entrare in guerra con, contro
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
enkrat je treba začeti prima o poi bisogna cominciare
pog. začeti (obrt) na svojo roko aprire un'attività in proprio
začeti znova cominciare daccapo
začeti posel incamminare un affare
začeti govor esordire
začeti pogajanja intavolare una trattativa
začeti (akademsko) kariero intraprendere la carriera (accademica)
začeti pripovedovati prendere a narrare

B) začénjati se (-am se) | začéti se (-čnèm se) imperf., perf. refl. cominciare, iniziare, aver inizio:
zima se začenja comincia l'inverno
začelo se je obiranje hmelja era cominciata la raccolta del luppolo
pren. njegov dan se zgodaj začne in pozno konča la sua giornata inizia presto e finisce tardi

závod établissement moški spol , institution ženski spol , institut moški spol

dekliški zavod insfitution (ali pensionnat moški spol) de jeunes filles
higienski zavod inspection ženski spol sanitaire
javen zavod établissement public
kreditni zavod établissement de crédit
pogrebni zavod (service moški spol des) pompes ženski spol množine funébres
zavod za slepe institut pour aveugles
učni zavod établissement d'enseignement, institution scolaire, école ženski spol
zavod za umetno obrt école des arts décoratifs (ali industriels)
vzgojni zavod établissement (ali maison ženski spol) d'éducation (surveillée)
zdravstveni zavod maison de santé, clinique ženski spol, hôpital moški spol, sanatorium moški spol

závod establecimiento m ; institución f ; instituto m

dekliški zavod colegio m de señoritas
javen zavod establecimiento público
higienski zavod inspección f de sanidad
kreditni zavod establecimiento de crédito
zavod za slepe asilo m de ciegos
učni zavod establecimiento (ali centro m) de enseñanza
zdravstveni zavod sanatorio m, clínica f, hospital m
pogrebni zavod empresa f de pompas fúnebres; funeraria f
zavod za umetno obrt escuela f de artes y oficios artísticos

zidarsk|i (-a, -o) Maurer- (mojster der Maurermeister, pomočnik der Maurergeselle, vajenec der Maurerlehrling, obrt das Maurerhandwerk, delo die Maurerarbeit, kladivo der Maurerhammer, orodje das Mauerwerkzeug)
zidarska žlica die Kelle, Maurerkelle

δημιουργέω (δημιουργός) bavim se, pečam se z obrtom, izvršujem obrt, izdelujem, delam kaj.

δημιουργία, ἡ (δημιουργός) 1. rokodelstvo, obrt. 2. izvrševanje obrti, pečanje s čim τῶν τεχνῶν.

ἐπιτήδευμα, ατος, τό ἐπιτήδευσις, εως, ἡ 1. opravilo, opravek, delo, posel, obrt, učenje, prizadevanje, skrb τινός, βιότου skrbi za življenje. 2. obnašanje, vedenje πρός τινα, običaji τὰ τῆς χώρας, način življenja, značaj, ἡ πᾶσαν ἐς ἀρετὴν νενομισμένη ἐπιτήδευσις zakonito ravnanje, krepostno življenje.

ἐργασία, ἡ, ion. -ίη (ἐργάζομαι) 1. prizadevanje, trud, delanje, (poljsko) delo, opravilo, posel, obrt; δίδωμι ἐργασίαν trudim se, prizadevam si NT. 2. pridelovanje, napravljanje ἱματίων, κατὰ τὴν τῆς ἡδονῆς ἐργασίαν ker napravlja (prinaša) veselje, gradba τειχῶν, obdelovanje γῆς, σιδήρου, μετάλλων; ukvarjanje (z umetnostjo ali rokodelstvom), izvrševanje. 3. izdelek, delo, τετράγωνος Hermejev kip. 4. zaslužek παρέχομαι NT, dobiček παρέχω NT.

ἔργον, τό [Et. iz ϝέργον, kor. werg', nem. Werk, wirken; gršk. še ἔρδω iz ϝερzδω, werg'jō; ῥέζω iz ϝρεγjω] 1. delo, dejanje, čin, podjetje (oppos. λόγος), dogodek, resnica, istina, ἔργα θεῶν delovanje bogov, ἔργῳ z dejanjem, v resnici, zares, λόγῳ καὶ ἔργῳ z besedo in dejanjem, ἅμα ἔπος τε καὶ ἔργον ἐποίεε kakor je rekel, tako je tudi učinil, καὶ τὸ ἔργον προσῆγεν je (to) tudi izvršil, ἔργα νεώτερα prevrat, novotarstvo. 2. delo, opravilo, izvršitev, opravek, posel; dolžnost, naloga, trud, izvrševanje, ukvarjanje; ἐπὶ τὸ ἔργον ἔρχομαι, χωρῶ πρὸς τὸ ἔργον, ἔργου ἔχομαι lotim se dela, grem na delo (da kaj izvršim), ἔργον ποιοῦμαί τι prizadevam si, ἔργον ἐποίχομαι dovršujem kaj, ἔργον ἔχω trudim se, moja naloga je, δεόμενος na vso moč prosim; ἔργον ἐστί τινος (σόν) posel, dolžnost je koga, οἷς τοῦτο ἔργον katerim je bilo to naloženo, ἐπέδρης μὴ εἶναι ἔργον τινί da obleganje nikomur ne koristi, ἐμὸν τὸ ἔργον, ὅπως moja dolžnost je, skrbeti, ἐν ἔργῳ εἰμί sem pri delu, delam; ἔργον ἐστίν težko je, μέγα (πολὺ) ἔργον ἐστίν težko je, nevarno je, πλείονος ἔργον ἐστίν težje je, οὐδὲν ἔργον ἐστίν prav nič ni težko, ni potrebno, nič ne koristi, σιωπῆς ἐν κακοῖς οὐδὲν ἔργον molčanje v nesreči nič ne koristi; vrsta opravila (dela) se izraža z adi. ali subst.: ἔργα πολεμήια bojna opravila, boji, ἰατρικά zdravniška opravila, θαλάσσια ribarstvo, ribji lov, brodarstvo, ἔργα φιλοτήσια (γάμοιο) uživanje ljubezni, ljubezen, δαιτός obed; pos. a) ἔργα ἀνδρῶν opravki moških t. j. poljedelstvo, obrt; pl. ἔργα obdelano polje, njive; ἔργα ἀργύρεια srebrni rudniki; b) ἔργα γυναικῶν ženska opravila (skrb za gospodinjstvo, tkanje, preja); c) ἔργα (μάχης) bojno delo, boj, vojna, ἔργον ἔχομαι začenjam boj, ἐν ἔργῳ εἰμί bojujem se, ἐν τῷ ἔργῳ v boju, οἱ ἐν τῷ ἔργῳ borilci, ἔργον Τρωικόν trojanska vojna. 3. kar se z delom napravi: delo, izdelek, umetnina, zgradba, stavba, učinek, uspeh, zmaga. 4. stvar, reč ῥέπον, predmet, πᾶν ἔργον ὑπείκω v vsem, ὅπως ἔσται τάδε ἔργα kako se bo to izteklo; μέγα ἔργον velik kos (o kamnu).

τέχνη, ἡ [Et. iz τέξνᾱ od τέκτων tesar] I. abstr. (lepa) umetnost, znanstvo 1. a) (ročna) spretnost, μετὰ τέχνης spretno, ἄνευ τέχνης nespretno; b) umetelnost, umetnost; rokodelstvo, obrt, posel, poklic; οἱ τὰς τέχνας ἔχοντες umetniki, ἔχω τὴν τέχνην izveden sem v, vešč sem umetnosti, ukvarjam se z umetnostjo (obrtom); ἀσκέω τέχνην dejanski izvršujem, ἐν τῇ τέχνῃ εἰμί izvršujem umetnost (obrt), ἐπὶ τέχνῃ μανθάνω temeljito se učim česa, ἐπὶ τέχνῃ λεγόμενα umetno govorjene besede. 2. a) duševna spretnost, čut za umetnost ali znanstvo, razsodnost, znanstvo, veda; b) premetenost, zvijača, zvitost, zvit naklep, umetni obrat; pos. prebrisanost govora, način, πάσῃ τέχνῃ καὶ μηχανῇ na vse mogoče vrste in načine, μηδεμιῇ τέχνῃ na noben način, nikakor ne; τέχνῃ z zvijačo, ἰθέῃ τέχνῃ naravnost, odkrito, očitno. II. konkr. umetniški izdelek, umetno delo, umotvor, umetnina.

χρηματισμός, ὁ (χρηματίζω) 1. opravljanje državnih poslov, izvrševanje rokodelstva, obrt(nija), zaslužek, vir dohodkov, pridobivanje denarja, dobiček. 2. NT božji odgovor, prorokba.

кустарный doma izdelan; obrtniški; nestrokoven, nesistematičen;
кустарный промысел domača drobna obrt; izdelovanje suhe robe;
кустарная промышленность domača obrt;
кустарное изделие izdelek domače obrti