Franja

herantreten^* an približati se, stopiti bliže; figurativ (sich wenden an) obrniti se na

herumdrehen: sich herumdrehen obrniti se, obračati se; sich im Kreise herumdrehen vrteti se v krogu; am Fernseher: vrteti (gumbe)

hrbét back

za mojim hrbétom behind my back
za hrbétom (figurativno) in the rear
hrbét roke (stola) back of a hand (of a chair)
hrbét knjige spine of a book
cestni hrbét camber
gorski hrbét ridge, spine, arête
imeti koga na hrbétu (figurativno) to have someone on one's back
imeti sovražnika za hrbétom to have the enemy in the rear
volkovi so mu bili za hrbétom the wolves were at his back
ležati na hrbétu to lie on one's back, to lie supine
naložiti komu breme na hrbét to lay a burden on someone's back
obrniti se na hrbét to turn over on one's back
obrniti komu hrbét (figurativno) to turn one's back on someone, to give someone the cold shoulder, to cut someone
pasti na hrbét to fall on one's back
pisati na hrbét lista, dopisnice to write on the back (ali on the other side) of a leaf, of a postcard
obrekovati, opravljati koga za hrbétom to backbite
pokazati hrbét (zbežati) to turn tail; to run away (sovražniku from the enemy)
storil je to za mojim hrbétom he did it behind my back
(u)kriviti, upogniti hrbét (od starosti) to stoop (from old age), figurativno (klečeplaziti) to cringe, to fawn
zasaditi komu meč v hrbét to stab someone in the back
zavarovati si hrbét vojska to secure one's rear
bogu za hrbétom figurativno (daleč od sveta) at the back of beyond

im-plōrō (in-plōrō) -āre -āvī -ātum

1. jokaje klicati, milo prositi; abs.: adsunt et implorant Ci., populo Romano implorante Ci. na (mile) prošnje rimskega naroda; z acc. personae: ceteros item deos deasque omnīs imploro Ci., tum omnīs mortalīs implorare posses Ci., aliquem ad (in) auxilium i. Iust.; pren.: vos, Albani tumuli et luci, imploro Ci.; od tod meton.: vestram misericordiam (religionem, fidem, scientiam, gravitatem) i. Ci., iura libertatis i. Ci., memoriam Heracliti i. Ci. spomin Heraklitov pomoči prositi = obrniti se do Heraklita s prošnjo; occ.: proseč klicati: una nomen filii implorans mihi ad pedes iacuit Ci. v solzah sina po imenu kličoč.

2. skušati s prošnjami doseči, skušati izprositi, — preprositi, prositi: dixerunt se nullum auxilium a Romanis imploraturos Ci., chorus … caelestes implorat aquas doctā prece H.; s finalnim stavkom: mulieres ad proelium proficiscentes implorabant, ne se … traderent C.

inter-pellō -āre -āvī -ātum (prim. com-pellō, appellō)

1. vmes govoriti, prekiniti (prekinjati) koga, v besedo seči (segati) komu, besedo (pre)sekati, ugovarjati komu: nihil te interpellabo, continentem orationem audire malo Ci., crebro dicentem i. C., loquentem ducem L., interpellando trahere tempus S., petisse ab eā, ne interpellaretur Suet.; occ.
a) kot (v) ugovor kaj navesti (navajati): illud dicet, quod interpellavit Hortensius Ci.
b) prositi koga za pojasnilo, nadlegovati ga s prošnjami (vprašanji), glušiti ga, dražiti koga, šikanirati, lotevati se koga ali česa: si quis exta spectantem te interpellet Cu., cum a Cebalino interpellatus sum Cu., ker mi je Cebalin ponujal, ne ream quidem interpellare desiit, „Ecquid paeniteret“ Suet., qui adiri interpellarique posset Suet. ki bi ga bilo mogoče preprositi, alium iudicem i. Suet. obrniti se na … , urbe egrediens, ne quis se interpellaret, edixerat Suet., litteris int. Suet., Cato saepius interpellatus in proposito perstitit Val. Max.; z acc. rei: idem nunc interpellor Ci. enako se zahteva zdaj od mene.
c) ponujati komu nesramno dejanje, nečistovanje, spolno zlorabiti, posiliti koga: stupro interpellato motus L., mulierem i. Paul., puellam Icti.
č) terjati koga za dolg: debitorem Icti.

2. metaf. (pre)trgati, prekiniti (prekinjati), ovreti (ovirati), motiti, zadrž(ev)ati, (z)motiti koga, (z)motiti komu kaj, zavreti (zavirati) kaj, odvrniti (odvračati), (u)braniti, preprečiti (preprečevati): poenam, dulcedinem irae L., silentium Cu., pacem, morem, incrementa urbis Iust., silentium Cu., (Pompeius) interpellatus adventu Caesaris C., id Philippi morte interpellatum est L., comitia i. L., in suo iure aliquem C., otium bello Cu., satietatem epularum ludis Cu., haec tota res interpellata bello refrixerat Ci., fortuna partam iam victoriam interpellat C., nisi abstinentiā interpellata sagina fuerit Iust., caloribus crebris interpellari Amm. oslabljen biti; tudi konkr.: saxum alveolum (specum) amnis interpellat Cu. zapira; s finalnim stavkom: tribuni interregem interpellant, ne senatus consultum fiat L., i., quo minus Brutus in Ci. ep.; aliquem numquam i., quin Matius in Ci. ep.; z inf.: quantum interpellet (ovira) inani ventre diem durare H.

jávnost public

v jávnosti, za jávnost publicly
pred jávnostjo before the public
stik z jávnostjo public relations pl
obrniti se na jávnost to appeal to the public
izključiti jávnost pravo to exclude the public
jávnost se ne pusti prevarati s takimi obljubami the public is not (ali are not) to be deceived by such promises
prinesti v jávnost to bring before the public
priti v jávnost to become known
zasedati ob izključitvi jávnosti to meet behind closed doors (ali pravo in camera)

k² prep. (h pred k, g)

1. (za izražanje cilja) a, verso; da:
iti k oknu andare alla finestra
iti k brivcu andare dal barbiere
obrniti se k vratom girarsi verso la porta
nagnjenje k jezi disposizione all'iracondia
iti k izpitu andare, presentarsi all'esame
pren. prisiliti k pokorščini costringere all'ubbidienza

2. (za izražanje dopolnjevanja) a, ad:
pripombe k osnutku appunti alla bozza
k točki 2 zakona ad punto 2 della legge

3. (za izražanje pripadnosti) a, tra:
prištevajo ga k modernistom è annoverato tra i modernisti

4. (za izražanje namena) per:
napravlja se k dežju sta per piovere
zbrati se k posvetovanju riunirsi per consultazioni

5. (za izražanje vzroka) per:
čestitati k diplomi congratularsi per la laurea
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ne bo ga več k nam da noi non verrà più
pren. ne dati k sebi (biti nedostopen) stare sulle sue
pren. iti k vojakom andare soldato, alle armi

kehren² obrniti, obračati (sich se, den Blick zum Himmel pogled proti nebu); das Oberste zu unterst kehren postaviti vse na glavo; jemandem den Rücken kehren obrniti (komu) hrbet; sich kehren an ozirati se na, meniti se za; in sich gekehrt obrnjen/zatopljen vase; sich kehren und wenden figurativ vrteti se in obračati; sich kehren an X obrniti se na Xa

Kehrtwendung, die, preokret, zasuk, polkrog na levo, obrat (za 180 stopinj); die Kehrtwendung vollziehen politisch: zasukati se, obrniti se

ladear (za)sukati, zavrteti; zviti se (les); skreniti s prave poti

ladearse zavrteti se, obrniti se
ladearse con alg postaviti se komu ob stran; komu enak biti; spreti se
ladearse al partido contrario preiti k nasprotni stranki

leeward [lí:wəd navtika lú:ed]

1. pridevnik
v zavetrju, zavetrn

2. prislov
v zavetrje

3. samostalnik
zavetrje

navtika to drive to leeward zanesti v zavetrje
to fall to leeward obrniti se v zavetrje

leeway [lí:wei] samostalnik
odklon od prvotne smeri zaradi vetra (ladja, avion)
pogovorno zastoj v poslu

to make leeway obrniti se od prvotne smeri zaradi vetra
to make up (for) leeway nadoknaditi zaostanek

lévi -a, -o left, left-hand, (v grbu) sinister

skrajni lévi, -a, -o leftmost
na lévi, -a, -o on the left
na lévo to the left
z léve from the left
lévo od to the left of
na lévo! vojska left turn!
pogled na lévo! vojska eyes left!
druga ulica lévo the second turn to the left
lévi branilec, krilec šport left back, left half
léva stran ladje port
lévi napadalec, krilo šport outside left, left winger, left outside
na lévo, proti lévi leftward(s)
lévo kolo avta (v Angliji in drugih deželah, kjer vozijo po levi strani) near wheel of a car
hoditi po lévi strani to keep to the left
kreniti na lévo to turn left, to take the left-hand turning
obrniti se na lévo to turn left
z lévo nogo vstati (figurativno) to get up on the wrong side of the bed, to get out of bed (on) the wrong side

magistrato m

1. hist. magistrat

2.
magistrato delle acque vodnogospodarska uprava

3. sodnik:
ricorrere al magistrato obrniti se na sodišče

mal¹ [mal] adverbe slabó, zlo; pomanjkljivo, nepopolno, nezadostno

de mal en pis vedno slabše, hujše
tant bien que mal kolikor toliko; tako tako; (tako) nekako
pas mal ne slabó; precéj; kar dobro; dobro
pas mal de (familier) (kar) precéj
mal à propos ob nepravem času, neugodno
ça va mal pour lui slabó je (stoji, gre) z njim
il est au plus mal on je že pri kraju
aller de mal en pis priti z dežja pod kap
être mal vu par quelqu'un biti slabo zapisan, biti nepriljubljen pri kom
je suis mal dans mes affaires moji posli gredo slabo
être mal fondé (figuré) biti, stati na šibkih nogah
être, se mettre mal avec quelqu'un biti skregan, skregati se s kom
se mettre mal slabo, neokusno se oblačiti
mal lui en prit posledice so bile hude zanj
parler mal de quelqu'un obrekovati koga
prendre mal une plaisanterie slabo sprejeti, zameriti šalo
s'y prendre mal biti nespreten, neroden pri čem, napačno se lotiti stvari
se porter mal slabo se počutiti
prendre mal vzeti za zlo
être mal à l'aise neugodno se počutiti
cela tombe mal to pride ob neugodnem času, narobe
tourner mal pokvariti se, obrniti se na slabo
je me trouve mal slabo mi je
se trouver mal de quelque chose imeti slabe skušnje s čim
emploi masculin, travailleur masculin mal payé slabo plačana služba, slabo plačan delavec
bien mal acquis ne profite jamais (proverbe) nepošteno pridobljeno bogastvo ne prinaša nikoli koristi

marche [marš] féminin

1. hoja, bod; pohod, marš; potek; napredovanje; koračnica; vožnja; (lov) sled; premikanje (ledenika)

2. stopnica

3. histoire marka, vojna (mejna) krajina

marche des débats potek debate
marche de départ, de palier najnižja, najvišja stopnica
marche en écrévisse rakova hoja
marche d'essai poskusna vožnja
marche forcée hitri, forsirani pohod (marš)
marche funèbre žalna koračnica
marche de la guérison proces zdravljenja
marche de la maladie potek bolezni
marche à vide, au point mort prazni tek
deux heures de marche dve uri hoda
mise féminin en marche spravitev v obrat, tek, pogon
enjamber deux marches à la fois prestopiti hkrati dve stopnici
être en marche biti v teku, v obratu, teči, funkcionirati
faire marche arrière obrniti (se), peljati se nazaj
mettre en marche spraviti v tek, v obrat, v pogon
se mettre en marche začeti obratovati, funkcionirati
ouvrir, fermer la marche korakati na čelu, na repu kolone

maršàlāt -áta m maršalat: obratiti se s molbom -u obrniti se s prošnjo na maršalat

medio polovičen, pol, na pol

medio billete polovična vozovnica, otroška vozovnica
punto medio središče
medio hermano polbrat
media hora pol ure
una hora y media ura in pol
media latinidad vulgarna latinščina
media luna polmesec; Arg rogljič(pecivo)
media naranja polovica oranže; fig zakonska polovica
media noche polnoč
era media mañana bilo je sredi dopoldneva
¡ni media palabra! nobene besede več! velja!
medio tiempo (šp) polčas
medio vacío, medio desnudo na pol prazen, nag
edad media, media edod srednji vek
de edad media srednjeveški
de media edad srednje starosti
velocidad media srednja (poprečna) hitrost
dos y medio dva in pol
por término medio v poprečju, poprečno
tonto y medio čisto prismojen, neumen
a medio abrir priprt
a medio asar pol pečen
a medio camino na pol pota
a media luz v polsenci
a medio vestir na pol oblečen
a media voz poglasno
son las tres y media ura je pol štirih
dar media vuelta obrniti se
¡media vuelta a la derecha! na desno okrog!
dormido a medios na pol speč

mieux [mjö] adverbe bolje, boljše; več, prej, rajši; bolj zdrav

le mieux najboljše; adjectif boljši; lepši; primernejši; masculin nekaj boljšega; več
le mieux najboljše; médecine izboljšanje
le, la mieux habillé, e najboliše oblečena oseba
au mieux, le mieux du monde najboljše
à qui mieux mieux (kot) za stavo
de son mieux kolikor se da, kar najbolje
de mieux en mieux vedno bolje
du mieux possible, du mieux qu'on peut kar se (le) da, kar najbolje
faute de mieux ker, če ni boljšega
en mettant les choses au mieux v najugodnejšem primeru
mieux que personne bolje kot sploh kdo
le mieux possible najboljše možno, tako dobro, kot je le mogoče
pour mieux dire bolje, točneje rečeno
pour le mieux, au mieux na najboljši način, kar najboljše
tant mieux toliko bolje
on ne peut mieux bolje ni mogoče; izvrstno
encore mieux (ironično) to bi bilo še lepše!
acheter au mieux kupiti po najboljši ceni
aimer mieux rajši imeti
aller mieux bolje se počutiti; bolje iti (o poslih)
changer en mieux spremeniti se na bolje
le médecin a constaté un léger mieux zdravnik je ugotovil rahlo izboljšanje
être cru mieux avec quelqu'un zelo dobro se s kom razumeti
cet athlète est au mieux de sa forme ta atlet je v svoji najboljši formi
elle est mieux que jolie, elle est admirable je večkot ljubka, čudovita je
tout est pour le mieux vse je v najlepšem redu
le plus tôt sera le mieux čim prej, tem bolje
je ne demande pas mieux (que de ...) ne vem, kaj bi rajši naredil (kot da ...), srčno rad
ça va on n'en peut mieux (familier) izvrstno gre; ne more iti, biti bolje
espérons que tout ira pour le mieux upajmo na najboljše
faire mieux bolje napraviti
je le sais mieux que personne jaz to vem najbolje
tourner au mieux obrniti se na (naj)bolje
valoir mieux večveljati; biti boljši, bolje
il vaut mieux bolje je
il y a du mieux gre (že) bolje
il y a mieux que cela! še več kot to!
voilà qui se laisse déjà mieux entendre to je že bolje
le mieux est l'ennemi du bien (proverbe) bolje je sovražnik dobrega; dobro stvar lahko pokvarimo, če jo hočemo napraviti boljšo
mieux vaut tard que jamais (proverbe) bolje pozno kot nikoli

mudar spremeniti, menjati (obleko, stanovanje ipd.); odvesti; goliti se (ptiči); leviti se; mutirati (glas)

mudar (casa) menjati stanovanje, preseliti se
mudar de color barvo spremeniti
mudar de parecer premisliti si
mudar de estado poročiti se
mudar de tiro konje zamenjati, prepreči
mudar de tono druge strune ubrati
mudarse spremeniti se, obrniti se (veter), preobleči se; preseliti se; pročiti, oditi; opraviti potrebo
mudarse de casa preseliti se, menjati stanovanje
mudar(se) la camisa srajco preobleči
¿adónde se ha mudado? kam se je preselil?