Franja

zâr m, mest. záru (t. zar, ar.)
1. tančica, koprena, ki jo nosijo muslimanke čez obraz, kadar gredo iz hiše
2. platneno ali sukneno vrhnje oblačilo muslimank zunaj hiše
3. dial. zavesa

závjes m (ijek.), záves m (ek.)
1. gl. zavjesa
2. tančica
3. platneno ali sukneno vrhnje oblačilo muslimank, gl. zar
4. pregrinjalo

стихарь m (cerk.) koretelj, cerkveno oblačilo

alba samostalnik
religija (oblačilo) ▸ alba [miseruha]

albus 3

1. bel (toda brez leska, naspr. ater; candidus = bleščeče bel, svetlo bel, naspr. niger): alba discernere et atra non posse Ci., alb. color Ci., dentes V., equi L., V., Suet. belci, beli konji, quadrigae Plin., bos, capra L., sulphureā Nar albus aquā V. belo se peneči, parma V. še bel (= še neokrušen) ščit, ščit brez vrezanih podob, opus Vitr. bela štukatura, tectorium Col. mavčni omet, cement, vestes O., Cu.; od tod pesn. met.
a) belo oblečen: mirator cunni albi H. belo oblečenih gospa (matrone so namreč nosile belo stolo, osvobojenke pa temnobarvno ali pisano).
b) (s kredo) pobeljen: nuper in hanc urbem pedibus qui venerat albis Iuv. = kot suženj (sužnje so postavili naprodaj nage s pobeljenimi nogami). preg.: albis dentibus deridere aliquem Pl. zasramovati koga s tako glasnim smehom, da se vidijo (beli) zobje = zelo zasmehovati ga; ignorare ali nescire, utrum albus an ater aliquis sit = prav nič ne poznati koga: Q., Ap., nil nimium studeo, Caesar, tibi velle placere, nec scire, utrum sis albus an ater homo Cat., vide, quam te amarit is, qui albus aterne fuerit ignoras Ci., podobno: unde illa scivit, niger an albus nascerer? Ph. od kod me je poznala tako natanko?, aliquem equis praecurrere albis H. precej prehiteti (prekositi) koga (belce so imeli za najhitrejše konje), prim.: nam si huic occasioni tempus sese supterduxerit, numquam edepol quadrigis albis indipiscet postea Pl.; alba avis Ci. ep. bela ptica, bela vrana = nekaj zelo redkega, prim.: corvo rarior albo Iuv.; albae gallinae filius Iuv. „sin bele kokoši“ = „srečnik“ (ker so bele kokoši bolj redke); albā lineā signare Luc. ap. Non., Gell. na beli tabli napraviti belo črto = ne ločiti (razlikovati) česa; albo rete aliena oppugnare bona Pl. z belo (torej manj vidno) mrežo omreževati; album calculum adicere alicui rei Plin. iun. odobriti kaj (gl. calculus). Occ.
a) siv: Pl., Pers., plumbum C., Lucr., Plin. kositer (cin), aes Plin., barba Pl., coma O., capilli Tib., Pr., asinus Q.
b) bled: corpore albo Pl., aquosus albo corpore languor H. (o vodenici), turgidus... albo ventre Pers., albus ora inficit pallor H., urbanis albus in officiis (od uradnih skrbi) Mart.

2. svetel (o zvezdah): sol Enn. ap. Ci., iubar Enn. ap. Prisc., Lucifer O., luces Mart.

3. met. jasneč, vedreč, jasen: Iapyx, Notus H. (ker razganjata oblake); dober, ugoden: alba stella (Dioskurov) H., per me sint omnia protinus alba Pers.; preg.: genius albus et ater H. dobri in zli. — Od tod subst.

1. alba -ae, f
a) (sc. vestis) bela obleka: in albis Vulg. v prazničnih oblačilih, v praznični obleki (naspr. in nigris).
b) (sc. gemma) bel biser: Lamp.

2. album -ī, n
a) belina, beljava, belo: (bos) maculis insignis et albo (= maculis albis insignis) V. lisasta krava, liska, sparsae pelles albo V. belo pikčaste, belo pisane, purpureum diadema distinctum albo Cu., album oculi, nav. oculorum Cels. belo v očeh, toda album in oculo est Col. bela pega (kot bolezen) = albugo oculi; album ovi Cels., Plin. beljak.
b) bela barva: columnas albo polire L. (po)beliti, ne cui album in vestimentum addere petitionis liceret causā L. oblačilo z belo kredo (o)čistiti.
c) bela (s sadro prevlečena) deska (tabla) za razglase: multitudinem suorum in album indere Luc., fastos (koledar) circa forum in albo proposuit L.; poseb. α) = annales maximi, bela deska, na katero je pontifex maximus zapisoval dogodke vsakega leta: res omnes singulorum annorum mandabat litteris pontifex maximus efferebatque in album et proponebat tabulam domi, potestas ut esset populo cognoscendi Ci., omnia pontificem in album relata proponere in publico iubet L. β) album (praetoris) deska, na kateri je pretor ob nastopu službe oznanil svoj letni edikt (= razglas načel, po katerih je nameraval soditi): G., Ulp. (Dig.), pa tudi deska za začasne pretorjeve odredbe: Paul. (Dig.); od tod ad album sedentes Sen. ph. = preučevalci pretorskih ediktov, poznavalci pravnih besedil, pravniki, se ad album ac rubricas transferre Q. dobesedno znanje besedil pretorskih ediktov in zakonov državljanskega prava imeti za edino nalogo pravnikov, alicui ex albo iudicium reddere Vell. po pretorskem ediktu soditi; occ. zapisek, imenik:
a) album senatorium imenik senatorjev, od Avgustovega časa naprej postavljen javno na ogled; iz njega so takoj izbrisali vsakega senatorja, ki je odstopil ali bil izključen: Apidium ex albo senatorio erasit T.
b) album (iudicum) imenik sodnikov (porotnikov): Sen. ph., splendidum virum... albo iudicum erasit Suet.; šalj.: non eras in hoc albo (sc. iudicum) Plin.
c) album decurionum imenik dekurionov (v municipijih): Dig., Ulp. (Dig.).
č) album profitentium citharoedorum imenik kitaredov, ki so hoteli javno nastopiti: Suet.

Opomba: Superl. albissimus: Cass.

ālicula -ae, f (demin. ἀλλιξ) vrhnja obleka, v navadi v Tesaliji, plašč s škrici: Petr., Mart.; kot otroško oblačilo: Ulp. (Dig.).

amiciō -īre (-icuī in -ixī) -ictum (ambi in iacere)

1. kako ohlapno oblačilo nase vreči ali da(ja)ti, ogrniti (ogrinjati) ga, ode(va)ti se z njim, ovi(ja)ti se z njim, zavi(ja)ti se vanj, obleči (oblačiti) ga; redko act.: celerius mater amixit Varr. fr.; večinoma refl. in še pogosteje pass. (pri Ci. in v izbrani prozi skoraj le v pt. pf.): dum salutabatur, et calciabat ipse sese et amiciebat Suet. se je oblačil, sedebat in rostris amictus togā purpureā Ci., velis amicti, non togis Ci., pullo amictus illo L., simulacrum amiciebatur cotidie veste, quali ipse uteretur Suet.; abs. amiciri (o govorniku) togo ub(i)rati (gubati, v gube nabirati), da(ja)ti togi primeren nabor (gub): quomodo deceat amiciri, nescientis Q., surgit, amicitur, incipit Plin. iun.

2. pren.
a) ogrniti (ogrinjati), ode(va)ti, ovi(ja)ti, zavi(ja)ti: nube cava speculantur amicti V., amicitur vitibus ulmus O., amicta vitibus ulmus H., amicta ossa luridā pelle H., quidquid chartis amicitur ineptis H. se zavija v makulaturo, colus amicta lanā Cat., Idae nive amicta loca Cat.; z grškim acc.: nube candentes humeros amictus H.
b) pt. pf. amictus 3 pripravljen, gotov: gladius amictus ad caedem Vulg.

Opomba: Inf. pf. amicisse: Fr.; pf. amicui Vop.; arh. fut. I. pass. amicībor: Pl.

amictōrium -iī, n (amicīre) platneno ogrinjalo, oprsna ruta, ovratna ruta: Mart., Hier.; sploh ogrinjalo (kot oblačilo): Cod. Th.

anorak samostalnik
(oblačilo) ▸ anorák, széldzseki

antigravità agg. invar. protitežnosten:
tuta antigravità protitežnostno oblačilo

arnacis -idis, acc. pl. -idas, f (gr. ἀρνακίς) ovčji kožuh kot dekliško oblačilo: Varr. ap. Non.

Bīgerriōnēs -um, m Bigerion(c)i, akvitansko ljudstvo ob severnem pobočju Pirenejskega pogorja (v današnji pokrajini Bigorre zahodno od Toulousa): C. — Soobl. Bēgerrī -ōrum, m: Plin. in Bīgerrī -ōrum, m: Paul. Nol. Beger(c)i, Biger(c)i. — Od tod adj.

1. Bīgerricus 3 bigerski: turbo Sid. ki veje iz Akvitanije; subst. Bīgerrica -ae, f (sc. vestis) „bigerka“, neko kosmato, toplo oblačilo: Eccl.

2. Bīgerritānus 3 bigerski: patria Aus.

bluza samostalnik
(oblačilo) ▸ blúz

boksarske hlačke stalna zveza
1. (športno oblačilo) ▸ ökölvívónadrág, boksznadrág

2. (moško spodnje perilo) ▸ bokszeralsó

brezrokavnik samostalnik
(oblačilo) ▸ mellénySopomenke: telovnik
Povezane iztočnice: odsevni brezrokavnik

bunda samostalnik
(oblačilo) ▸ bunda, kabát

burnus samostalnik
(tradicionalno oblačilo) ▸ burnusz

camisia -ae, f (gal., rabi se le vulg.) platneno spodnje oblačilo, srajca: Hier., Isid., P. F.

capa samostalnik
1. ponavadi v množini (ponošeno oblačilo) ▸ rongy, göncNa ulicah je videti ljudi, oblečene v raztrgane cape in pokrite s polivinilom. ▸ Az embereket szakadt göncökben, és polivinilbe burkolózva lehet látni az utcán.Za maturo je potrebovala obleko, pa sem prodala svojo, dve zimi sem hodila okrog v capah. ▸ Szüksége volt egy ruhára az érettségire, és én eladtam az enyémet, két télen át rongyokban jártam.

2. ponavadi v množini, izraža negativen odnos (oblačilo) ▸ gönc, rongy
Najbrž je hotela reči, da njene trendovske cape niso primerne zame. ▸ Minden bizonnyal azt akarta mondani, hogy a trendi göncei nem valók nekem.
Ona izdaja denar za cape in kozmetiko in leta za mlajšim moškim. ▸ Göncökre és kozmetikára költi a pénzt, és fiatalabb férfiak után rohangál.
Najbolj nas razžalosti, kadar ujamemo v cenene cape odete lepotice, ki bi morale s svojimi atributi osupniti naše oko. ▸ A leginkább az az elszomorító, amikor silány rongyokba öltözött szépségeket kapunk lencsevégre, akik amúgy ámulatba ejthetnének bennünket.

3. (kos blaga) ▸ rongy
Veliki spinaker se kot stara capa pobesi z jambora. ▸ A nagy spinnaker régi rongyként lógott alá az árbocról.
Polovica obleke je v capah visela z nje, iz levice pa ji je kapljala kri, kjer jo je ogrebel medved. ▸ A fél öltözéke rongyként lógott róla, a bal karjából pedig, ahol a medve belevájta karmait, csöpögött a vér.

4. izraža negativen odnos (neodločen človek) ▸ rongy [ember] ▸ senkiházi
Žena ga vpričo drugih ozmerja s šlevo ali capo. ▸ A felesége mások előtt anyámasszony katonájának és rongy embernek nevezi.

carbasus -ī, f in (heterocl. pl.) carbasa -ōrum, n (gr. ἡ κάρπασος, τὰ κάρπασα bombaž) bombaž, bombaževina, bombažna tkanina, muslin: Cat., Plin., corpora usque ad pedes carbaso velant Cu., carbasa Cu. obleka iz muslina; pesn. tkanina, tanko platno, prtenina; kot oblačilo: eum velabat carbasus V., carbasus alba Pr.; v pl.: Lucan., Stat. idr., obstrusaque carbasa pullo Naides... habuere O. (gl. pullus 3., candentis carbasa lini Val. Fl.; jadro, jadrovina: inflatur carbasus austro V., praebebis carbasa ventis O., venturis conponere carbasa ventis Lucan., subducere carbasa O. ali carbasa substringere Mart.; pregrinjalo v gledališču: carbasus intenta theatris Lucr.; platno za knjige: custos Romani carbasus aevi Cl. (o Sibilinih knjigah). — Adj.: carbasa lina Pr. batistast muslin.

Opomba: Carbasus, m: Val. Max., Prud., Amm.