Franja

tresti se kot trepetlika frazem
(močno se tresti) ▸ reszket, mint a nyárfalevél, približek prevedka ▸ minden ízében reszket, reszket, mint a kocsonya
V sobi bo postalo tako mrzlo, da se boš tresel kot trepetlika in ti bodo iz nosu visele ledene sveče. ▸ A szobában úgy lehűl a levegő, hogy reszketni fogsz, mint a nyárfalevél és jégcsapok lógnak majd az orrodból.
Toda ljudje se pri fotografu običajno tresejo kot trepetlika ali pa jih prizadene posebna okorelost. ▸ Az emberek a fényképésznél általában reszketnek, mint a nyárfalevél, vagy megdermednek.

turbō² -inis, m (sor. s turbāre, turba)

1. vrtinčasto (vrtežno, krožno) gibanje, vrtenje, vrtinčenje, vrtež, sukanje, rotiranje, vrtinec, krog, kolobar, starejše vrtilj(k)a: Lucan., Sen. tr. idr., cum caeli turbine ferri ali quanto turbine fertur Lucr. (o mesecu), ut expirent ignes turbine tanto Lucr., nubes turbine fumans piceo V., turbine venti confligunt V., venti terras turbine perflant V., venti rotanti turbine portant Lucr., celeri ad terram turbine fertur V., hasta volans turbine Val. Fl., quo turbine (kako naj v krogu) torqueat hastam V., praecipitem inmani turbine (sc. teli) adegit V. ali praecipitem ingentis turbine saxi excutit V. z vrtežnim metom, lučajem, turbo rapax Stat. vrtinec, vrtulja, Aegaeus Cl. krnica, tolmun, serpentis Sil. vitje, zvijanje, verterit hunc dominus, momento turbinis exit Marcus Dama Pers. v hipu zasuče (o sužnju, ki so ga pri osvobajanju običajno zavrteli), bucina, in latum quae turbine crescit ab imo V.; pren.: non modo militiae turbine factus eques O. potem ko je prekrožil razne vojaške stopnje, pomikajoč se vedno višje v vojaški službi, denso turbine vulgi Cl. v valujoči gneči (vrvenju).

2. meton.
a) vrtavka, starejše vrtélec, brníca (otroška igrača): torto volitans sub verbere turbo V., revertitur ad cylindrum et ad turbinem suum Ci.; metaf. vsaka vrtalkasta stvar α) zatìč, zatík, čep, čepínec, starejše petník: turbines cadorum Plin. koničasti čepi, figura umbrae similis turbini inverso Plin., cardinum turbines tardi Varr. ap. Serv. β) vreteno: teres Cat. γ) čarobno motovilo, čarobno vreteno, čarobno kolo: citum retro solve turbinem H.
b) vrtinčasti veter, vrtinčasta burja (burja vrtilka), vihar, vihra, piš, starejše hohorín: turbinis atri more furens V., procellae, turbines di putandi Ci., Minerva, quam turbo deiecerat Ci. ep., pulvis collectus turbine H., etiamsi subitus turbo toto navem meam mari raperet Sen. ph.; atrib.: exoritur ventus turbo Pl., circumstabant navem turbines venti Pl.; meton.: rei publicae turbines Ci. motilci države, kvaritelji (rušitelji) državnega miru; tako tudi: tu procella patriae turbo ac tempestas pacis atque otii Ci.

3. metaf. vihra, nevihta (podoba, posneta po morju): Fl. idr., miserarum turbo rerum O. vihra nesreče, in turbinibus rei publicae Ci., nescio, quo miserae mentis turbine agar O., o confuse nimis Gradivi turbine Varro Sil. vojna vihra, virtutem turbine nullo Fortuna excutiet tibi Lucan., horum mala, turbo quîs rerum imminet Sen. tr., te in medio versantem turbine leti eripui Cat.

usage [üzaž] masculin raba, uporaba; korist; navada, običaj

faire usage de quelque chose uporabiti kaj
faire mauvais usage de quelque chose slabo kaj uporabiti
usage des stupéfiants uživanje mamil
il est d'usage navada je
à l'usage des écoles za šolsko rabo
faire de l'usage biti trpežen, dolgo trajati
garanti à l'usage zajamčeno trpežen
usage du monde lepo vedenje, uglajenost
usage de la force uporaba sile
comme d'usage kot po navadi, kot običajno
hors d'usage ne več v rabi, zastarel
avoir l'usage de quelque chose biti (na)vajen česa
ignorer les usages ne poznati pravil vljudnosti
usages pluriel občinski pašniki

usato

A) agg.

1. rabljen; ponošen (obleka)

2. knjižno navajen

3. knjižno običajen:
esser usato a imeti navado

B) m

1. navada:
secondo l'usato po navadi, navadno, običajno

2. trgov. rabljene stvari, roba iz druge roke; rabljeni avtomobili:
mercato dell'usato tržnica rabljenih avtomobilov

ūtor (stlat. oitor, oetor, inf. pr. oetier), ūtī, ūsus sum

1. kaj rabiti, porabiti (porabljati), uporabiti (uporabljati), poslužiti (posluževati) se česa, izkoristiti (izkoriščati) kaj, opreti (opirati) se na kaj; abs.: Pl., Ter., Ca., Varr., Q. idr., et quaerere et uti H., divitiae (sc. expetuntur), ut utare Ci. za porabo, negavit se uti Ci. odklonil je, non uterer Ci. odklonil bi, quemadmodum in tribunis consulari potestate usi sunt L. kakor so običajno ravnali pri volitvah tribunov … ; kot jur. t.t. uti frui Icti. imeti (po)rabo in užitek, rabiti in uživati; kot med. glag. pravilno z abl. = „koristiti si s čim“ = izkoriščati, uporabljati kaj, ravnati s čim: Pl., Ter., Ph., Col. idr., pecuniā L., bene armis, optime equis uti C., pugnis et calcibus Ci., dextro oculo non neque bene uti N. na desno oko ne videti enako dobro, veste Medicā uti N. nositi medijsko obleko, ipsa suā Dido concidit usa manu O., uti aere pro nummo C., Siciliā ad omnes res Ci., aliquo in servilia eius artis ministeria L.; metaf.: uti domo Ci. stanovati v hiši, (pre)bivati v hiši, oratione Ci. govoriti, minoribus verbis O. manj ponosno govoriti, temporibus sapienter N. vdati se v (časovne) razmere, podrediti se položaju, ukloniti se razmeram, ravnati času (razmeram) primerno, suo largius S. zapraviti (zapravljati), (po)tratiti svoje imetje, lege male Ci. zlorabiti (zlorabljati), exemplo Ci. navesti (navajati), dati (dajati), pace mirovati: C. ali sprejeti mir: L.; z abstr.: Pl., Ter., Acc. ap. Non., Enn. ap. Gell., L., V. idr., consiliis N. ravnati se po … , clementiā, more crudelitatis N. ali acerbitate Ci., arrogantiā C. prizanesljivo (kruto, hudo, oblastno) ravnati ali postopati, biti prizanesljiv (krut, hud, oblasten); podobno: benignitate, studio in proeliis C., celeritate Ci.; uti aetatis vacatione N., instituto eodem N. (na)vajen biti (česa), criminatione in aliquem Ci.; z dvojnim abl.: aliquo auctore Ci. opirati se na koga kot … , quibus (sc. turribus) … propugnaculis adversus latrones utuntur L. za branišče (kraj za obrambo), imperatore vel milite me utimini S.; z acc. quantitatis (poleg abl.): ut hoc utimur maxime more … multum Pl., nil circuitione usus es Ter., ne filius quidem quidquam utitur (sc. hortis suis) Ci. ep.; predklas. in vulg. z acc.: Ca. ap. Gell., Naev. Ap. Non., Varr. idr., uteris, ut voles, operam meam Pl., ferrum uteretur Aur., alicui scyphos utendos dare Pl. za (u)porabo posoditi, dati na uporabo, utenda vasa rogare Pl. izposoditi si za (upo)rabo, beneficium, quod datum utendum (na up) est Pl.; z dvojnim acc.: aliquem uti placidum et clementem Pl.; klas. le v gerundivni obl.: quod utendum acceperis Ci. v uporabo, huic omnia utenda ac possidenda tradiderat Ci. v uporabo in posest; pesn.: multa rogant utenda dari O.

2. occ. (po)rabiti, uporabiti (uporabljati) =
a) uži(va)ti, zauži(va)ti: Cels. idr., cibo N., lacte et herbis O., ut pecus uti (sc. aquā) possit Varr. piti, sibi penum aliud ornet, si quidem sese uti volet Pl. če noče stradati, mulieribus Lamp. spolno (meseno) rabiti, spolno občevati.
b) živeti ob čem, od česa, preživljati se s čim: huic dederis, unde utatur Ter., habere quī utar Ci.
c) imeti, imeti v lasti (posesti, oblasti), posedovati (habere poudarja objektivno, uti subjektivno stran pojma „imeti“): Pl., Ter., H., Plin. iun. idr., patre diligenti N., Phalerico portu non magno utebantur N., omnibus optimis rebus usus est N. je bil preskrbljen z vsemi dobrinami, intimā familiaritate alicuius (s kom) uti N., re frumentariā uti angustā C. imeti malo živeža, uti adversis ventis Ci. ep., proeliis secundis Ci. srečno se bojevati, srečo imeti v bojih (vojni), valetudine non bonā C. ne biti trdnega zdravja, biti šibkega zdravja, optimā valetudine C. biti pri prav dobrem zdravju, prav zdrav biti, tantā prosperitate usus est valetudinis N. bil je pri tako ugodnem (dobrem) zdravju, bil je tako ugodnega (dobrega) zdravja, duro initio usus est adulescentiae N., honore Ci. opravljati častno službo; z dvojnim abl.: hoc Sosylo Hannibal litterarum Graecarum usus est doctore N. Sozila je imel za učitelja, iis melioribus civibus uteremur Ci. v njih bi imeli boljše državljane, bili bi nam boljši državljani, quibus amicis esset usurus N. ki bi jih imel za prijatelje, ki bi mu bili prijatelji, placido te (= Neptuno) et clementi usus sum in alto Pl., administris ad ea sacrificia druidibus utuntur C.
d) potrebovati, treba biti komu česa: ambitione nihil uterer Ci., eā nihil hoc loco utimur Ci. tukaj ne potrebujemo, tukaj ne govorimo o …

3. metaf. s kom občevati, družiti se, drugovati, prijateljevati: Pl. idr., aliquo uti valde familiariter Ci. ep., N. ali familiarissime Ci. ali intime N. prav prijateljsko občevati s kom, biti s kom v prav prijateljskih odnosih, Trebonio multos annos utor Ci. ep., multum aliquo, plurimum aliquā Ci., scis, quo pacto deceat maioribus uti H.; z dvojnim abl.: aliquo uti amico N.; v enakem pomenu predklas. tudi za acc.: Luc. ap. Non., vicinas … quam minimum utatur (sc. vilica) Ca., puerum Varr. — Od tod adj. pt. pr. ūtēns -entis rabeč, uporabljajoč = potrebujoč: utentior sane sit, honestior vero quomodo? Ci. izda pač lahko več.

Opomba: Star. inf. pr. utier: Pl., Ter., Acc. Od act. soobl. ūtō -ere najdemo imp. utito: Cat. in pr. pass. utitur Nov. ap. Gell.

voice¹ [vɔ́is] samostalnik
glas (politika & figurativno človeški)
ton, zvok; izraz
slovnica način; sposobnost ali moč govora; mnenje, odločitev
fonetika zven
glasba petje (kot stroka)
zastarelo govorica; sloves

with one voice enoglasno, enodušno, kot eden
at the top of one's voice na ves glas, na vse grlo
in a loud (low) voice glasno (tiho)
active, passive voice slovnica tvorni, trpni način (glagola)
the still (ali small) voice glas vesti
the voice of God glas vesti, vest
in a prophetic voice s preroškim glasom
voice system (vesolje) naprava za ustno komuniciranje z astronavtom
use of one's voice uporaba pravice glasovanja
he is not in good voice on ne govori (poje) tako dobro kot običajno
to give voice to one's indignation dati izraza svojemu ogorčenju
to give one's voice for izjaviti se za, glasovati za
to find (ali to recover) one's voice priti spet do glasu
to have a voice in the matter imeti besedo pri zadevi
to lift up one's voice povzdigniti svoj glas, spregovoriti, javiti se
to lose one's voice izgubiti glas (zaradi prehlada itd.)
to love the sound of one's voice rad se poslušati
to raise one's voice povzdigniti svoj glas, govoriti glasneje
to study voice študirati petje

Weise², die, (-, -n) način; Musik napev; auf diese Weise/in dieser Weise tako, na ta način; in jeder Weise v vsakem oziru; in gewohnter Weise na običajni način, kot običajno

wie² Konjunktion kot; in (tudi) (Männer wie Weiber moški in (tudi) ženske); kako; so ... wie tako ... kot; so gut wie takorekoč; wie auch immer kakorkoli že; einer wie der andere tako eden kot drugi; wie du mir, so ich dir kot ti meni, tako jaz tebi; wie gehabt kot običajno

wont [wóunt, wʌnt]

1. pridevnik
vajen, navajen

to be wont to do s.th. imeti navado, običajno kaj delati

2. samostalnik
navada, običaj

use and wont ustaljena navada
according to one's wont po svoji navadi

3. prehodni glagol (preteklik & pretekli deležnik wont, pretekli deležnik tudi wonted)
navaditi (to, with na)
neprehodni glagol
poetično biti navajen, imeti navado

zatočíšče (place of) refuge; resort, shelter; asylum; sanctuary; retreat; (zavetišče čez noč) house of refuge

zatočíšče tatov resort of thieves
dati zatočíšče to grant sanctuary
iskati zatočíšče to seek sanctuary
nuditi zatočíšče to offer shelter
to je moje zadnje zatočíšče this is my last resort
ti si moje edino zatočíšče you are my only recourse (ali the only one I can turn to)
njegova hiša je zatočíšče nesrečnikov his home is a sanctuary (ali asylum) for the wretched
laž je njegovo običajno zatočíšče lying is his usual expedient (ali his usual way out)
v dolgočasju najti zatočíšče v branju to take refuge from boredom in reading
pravica do zatočíšča right of sanctuary

zoprnež samostalnik
(nesramna, neprijetna oseba) ▸ undok személy, utálatos alak
Enajstletni Billy ob prihodu v novo šolo spozna zoprneža, ki mu takoj zagreni življenje. ▸ Amikor a 11 éves Billy megérkezik új iskolájába, egy utálatos alakkal találkozik, aki azonnal megkeseríti az életét.
Na paparace običajno gledamo kot na zoprneže, ki oblegajo znane, tudi kadar bi ti res potrebovali malce zasebnosti. ▸ Hajlamosak vagyunk a lesifotósokra úgy tekinteni, mint a hírességeket még akkor is ostromló, velük kellemetlenkedő alakokra, amikor azoknak tényleg szüksége lenne egy kis magánéleti nyugalomra.

ἔθος, ους, τό navada, običaj, šega, ἐν ἔθει ἐστί τινι običajno je pri kom.

εἰωθότως adv. pt. εἰωθός običajno, po navadi.

ἐπ-ασκέω 1. skrbno izvršujem, izdelujem, obdam, opremim s čim τί τινι. 2. urim, vežbam se v čem τί, bavim se s τέχνην; μνήμην ohranjam spomin na; pf. ἐπήσκηταί τισιν običajno je, v navadi je pri nekaterih.

καθ-ίστημι [trans. fut. καταστήσω, aor. κατέστησα, pass. aor. κατεστάθην, fut. κατασταθήσομαι, adi. verb. καταστατέον; med. fut. καταστήσομαι, aor. κατεστησάμην; intr. καθίσταμαι, fut. καταστήσομαι, aor. κατέστην, pf. καθέστηκα, pl. καθέσταμεν, plpf. καθε(ι)στήκειν, pl. καθέστασαν; fut. 3 καθεστήξω; ion.: κατίστημι, pf. κατέστηκα, 3 pl. κατεστέασι, pt. κατεστεώς, plpf. 3 sg. κατεστήκεε, impf. 3 pl. κατιστέατο, pf. pass. 3 pl. κατεστέαται] I. trans. 1. act. a) doli postavim, posadim, postavim na kaj, pripeljem, spravim kam τινά, τί, εἰς Ἰωνίαν, ἐπὶ τὰ ὅρια, πρὸς τὴν οἰκίαν spravim domov, νῆα usidram, Πύλονδε pripeljem v Pil, εἰς κρίσιν, εἰς δίκην, εἰς ἀγῶνα postavim, pokličem pred sodnike, pozovem na odgovor, zatožim, ἐμαυτὸν εἰς κρίσιν pridem pred sodišče, φάλαγγα postavim v bojni red, εἰς τὸ φανερόν τινα spravim v javnost, proslavim, σκοπούς razpostavim ogleduhe, εἰς τοὺς ἀρχικούς prištevam med, ποῖ δεῖ καθιστάναι πόδα kam naj postavim nogo; pass. εἰς ἑκάτερα τὰ ἰσχυρότατα καθίσταμαι dosežem v obeh ozirih najvišjo stopnjo; b) postavljam, nameščam, narejam, volim koga za kaj τινὰ ὕπαρχον, τύραννον, βασιλέα; ψευδῆ γ' ἐμαυτὸν οὐ καταστήσω πόλει nočem stati pred mestom kot lažnik; postavljam nad koga (kaj) ἐπὶ πολλῶν, ἐπὶ πᾶσι NT; nastavljam τινά; τὴν εὐλογίαν φανεράν po-, razjasnim, razbistrim, ἐντιμότερόν τινα bolj častim; pass. κυβερνᾶν κατεστάθη postavljen je bil za krmarja, ἀρχιερεὺς εἰς θυσίας καθίσταται je postavljen, da daruje daritve NT; c) pri-, spravljam v kak položaj, pripravljam v kakšno stanje, εἰς φόβον, ἀπορίαν pripravljam v strah, v zadrego, ἐν ἀκινδύνῳ spravljam v varnost, zavarujem, εἰς ἐρημίαν φίλων pripravim ob vse prijatelje, τινὰ κλαίοντα spravim v jok, τινὰ φεύγειν spravim v beg, κατέστησαν ἐς ἀλκὴν μηδένα τρέπεσθαι so povzročili, da se ni nihče postavil v bran; pass. ἁμαρτωλοὶ κατεστάθησαν postali so grešniki NT. 2. med. postavljam sebi, svoje stvari, odredim, uredim sebi v prid, izberem, izvolim si τύραννον, ἄρχοντας, τὴν ζόην ἀπό τινος preživim se s čim. II. intr. 1. postavljam se kam, pridem v, stopim na kaj, pred koga, nastopim kot govornik ἐπὶ τὸ πλῆθος, καταστάντες ἐπὶ τοὺς ἄρχοντας ko so prišli pred gosposko, εἰς τάξιν postavim se v bojni red; pf. stojim, sem postavljen, obstojim, φυλακὴ καθειστήκει je bila postavljena; καθίσταμαι ἔκ τινος sestojim iz česa. 2. dospem, pridem kam ἐς Ῥήγιον, εἰς τὴν βασιλείαν zasedem prestol, εἰς τὴν βουλείαν dosežem dostojanstvo svetovalca, εἰς οὖρον pridem pod ugoden veter; pridem v kako stanje, ἐν τῷ ἀσφαλεῖ v varnost, ἐν κινδύνῳ sem v nevarnosti, ἐν δείματι loteva se me strah, ἔμφρων pridem k zavesti (pameti), εἰς φυγήν spustim se v beg, εἰς τὸ δέον pridem v red (na pravi tir), εἰς μάχην spustim se v bitko, začnem bitko, εἰς λόγους pridem v (začnem) pogovor, καθίσταταί τι εἰς ἄμεινον nekaj se obrača na bolje, καταστάντων εὖ τῶν πραγμάτων ako se njim položaj izboljša, ako se njih razmere dobro urede, θυμός τινι κατέστη nekdo je okreval, ἐπί τινι καθίσταμαι pretim komu. 3. a) trdno stojim, ustanovim se εἴ που κατασταίη; b) umirim se, poležem se θόρυβος; c) pogosto = εἶναι: ἔνθα μὴ καθεστήκη δέος kjer ni nobenega strahu, ἄπαρνος καθίσταμαι tajim, φονεύς, ἐραστὴς καθίσταμαι sem morilec, ljubitelj, φύλαξ πιστὴ κατέστης postala (bila) si zvesta čuvarica; d) pf. sem, nahajam se (v kakem stanju), ὅποι καθέσταμεν kam sva prišla in kje sva se ustavila; τίνι τρόπῳ καθέστατε kaj vas je prignalo sem? pt. pf. καθεστηκώς ali καθεστώς ki čvrsto stoji, obstoječ, veljaven, običajen; οἱ καθεστῶτες νόμοι obstoječi (veljavni) zakoni, ἡ καθεστηκυῖα ἡλικία moška doba, ἀεὶ καθεστῶτος ker je vedno veljavno to načelo, ker je običajno; τὰ καθεστῶτα obstoječe (sedanje) razmere, μάντις τῶν καθεστώτων prorok (namenjene) usode.

νομίζω [fut. νομιῶ itd.] (νόμος) 1. priznavam kot običaj, smatram za šego (navado), po navadi upotrebljam, rabim φωνήν, ἀσπίδα, imam navado, navajen sem τιμᾶν; sprejemam, uvajam kot običaj, kot zakon, odrejam, ukazujem; pass. νομίζεται navada (šega, običaj, običajno, prav) je, obred veli; νομιζόμενόν ἐστι šega je, navada je; νομιζόμενος običajen, navaden, τὰ νομιζόμενα običaj, navada, odredba, običajna plača; τὰ νομισθέντα ἀεί nikoli ne zanemarjen običaj, θεοῖς bogovom dolžne daritve; včasih se rabi kakor χρῆσθαι z dat: νομίζουσιν Αἰγύπτιοι οὐδ' ἥρωσι οὐδέν nimajo nič določenega za heroje, ne časte herojev, slično φωνῇ νομίζουσιν Σκυθικῇ rabijo, govore odnekdaj skitski jezik. 2. a) pripoznavam koga za kaj, smatram za kaj τινά τι; b) mislim, menim; pf. prepričan sem, uverjen sem z acc. c. inf.; c) θεούς verujem v bogove, priznavam bogove; d) νόμιζε s pt. = εὖ ἴσθι; Ksen. An. VI. 6, 24 νόμιζε ἄνδρα ἀγαθὸν ἀποκτείνων(pa tudi ἀποκτείνειν); pass. smatram se za lastnino τινός, posvečen sem komu; πρός τινος sem (veljam) pred kom.

συν-ήθης 2 (ἦθος) 1. kdor je navajen koga, znan komu, zaupen, prijeten, ljub komu; subst. ὁ prijatelj, (dober) znanec, zaupnik. 2. na-, privajen, običajen, navaden; τὸ σύνηθες kar je običajno, česar je kdo navajen, navada (= συνήθεια), enakost šeg.

φιλέω [fut. φιλήσω, aor. ἐφίλησα itd., med. fut. φιλήσομαι (tudi pas. pom.) adi. verb. φιλητέος; ep. praes. cj. 3 sg. φιλέῃσι, inf. φιλήμεναι, impf. φίλεον, iter. φιλέεσκε, fut. inf. φιλησέμεν, aor. act. φίλησα, med. (ἐ) φίλατο, imp. φῖλαι, pt. φιλάμενος, pass. 3 pl. φίληθεν; dor. pr. 3 pl. φιλέωντι] I. act. 1. ljubim, imam rad, τινά sem komu naklonjen, izkazujem komu ljubav φιλότητα. 2. a) ljubeznivo ravnam s kom, ljubeznivo sprejemam, prijazno pogostim; b) τῷ στόματι poljubljam, ljubkujem, božam τινά, τί. 3. o stvareh: odobravam ἔργα, rad gledam, rad imam, rad delam, sem navajen kaj delati; pogosto se prevaja z "rad", "navadno"; n. pr. φιλέει γίγνεσθαι rado pride do česa (se zgodi), ὅπερ φιλεῖ kar se navadno dogaja, kar je običajno. II. med. (ἐφιλάμην) brigam se, skrbim za τινά, περὶ πάντων.