Franja

noseč pridevnik
1. ponavadi v ženskem spolu (o stanju) ▸ terhes, várandós, állapotosNihče ni niti posumil, da je noseča, saj se ji trebušček sploh še ni poznal. ▸ Senki sem gyanította, hogy terhes, hiszen a pocakja még nem is látszott.

2. (o nošenju) ▸ hordozva, cipelveGerardo gre na skedenj in se po petih minutah vrne, noseč v rokah dve škatli. ▸ Gerardo kimegy a csűrbe, majd öt perc múlva két dobozzal a kezében tér vissza.
Spremljal ju je grajski pisar in nekaj oboroženih hlapcev, noseč na ramah dolge sulice. ▸ A várszolga és néhány felfegyverzett szolga kísérte őket, hosszú lándzsákat cipelve a vállukon.
Udeleženci so se na ulice podali ob petju in glasbi, noseč pisane zastave in balone. ▸ A résztvevők énekelve és zenélve, színes zászlókat és lufikat hordozva vonultak az utcára.

occuper [ɔküpe] verbe transitif zasesti, okupirati; zavze(ma)ti; zaposliti

occuper un pays zasesti, okupirati deželo
cette table occupe trop de place ta miza zavzema preveč prostora
occuper un appartement stanovati
nous occupons le rez-de-chaussée stanujemo v pritličju
occuper 100 ouvriers zaposliti 100 delavcev, dati delo 100 delavcem
ce travail m'occupe beaucoup to delo me zelo zaposluje, mi jemlje mnogo časa
encore 3 heures à occuper še 3 ure je treba napolniti s kakim delom
à quoi peut-on occuper le temps? s čim lahko ubijemo čas?
occuper le poste de directeur zavzemati direktorsko mesto
s'occuper de ukvarjati se z, baviti se z, brigati se za, biti zaposlen z
s'occuper de chimie baviti se s kemijo
ne pas s'occuper de politique ne se ukvarjati s politiko
personne ne s'occupe du pauvre vieillard nihče se ne briga za ubogega starčka
je ne sais à quoi m'occuper ne vem, s čim naj se zaposlim, kaj naj počenjam
histoire de s'occuper da se kaj dela, da nismo brez dela

oglasíti se (-ím se) | oglášati se (-am se) perf., imperf. refl.

1. rispondere (alla chiamata), farsi sentire:
odložil je slušalko, ker se nihče ni oglasil depose la cornetta perché nessuno rispondeva
ptiči se oglašajo s petjem si sente il canto degli uccelli
iz daljave se oglašajo streli in lontananza si sentono degli spari

2. (reči, spregovoriti) dire, intervenire:
oglasiti se v debati intervenire nella discussione

3. farsi vivo:
oglasiti se s pismom farsi vivo con una lettera

4. pren. farsi sentire, manifestarsi:
oglasila se je stara bolečina v kolenu si fece risentire un vecchio dolore al ginocchio

5. presentarsi, venire, andare:
oglasil sem se na občini za dovoljenje sono andato al comune per un permesso

one¹ [wʌn] pridevnik
eden, ena; edin, neki, enak, isti

one day nekega dne (v prihodnosti ali preteklosti)
one or two eden ali dva, par
all one vseeno
it is all one to me vseeno mi je
one another drug drugega
one after another drug za drugim
one with another povprečno
like one o'clock na vso moč
one and the same eden in isti
ten to one zelo verjetno
one at a time posamič, ločeno
with one voice soglasno
one man in ten vsak deseti (človek)
all were of one mind vsi so bili istega mnenja
no one man could do it sam tega ne bi zmogel nihče
his one thought njegova edina misel
the one way to do it edini način, kako to storiti
to become one združiti se
to be one too many for s.o. biti malo pretežko za koga
to be made one poročiti se, biti združen v zakonu
to make one pridružiti se komu
to make one of pripadati komu (čemu), biti del koga (česa)

one³ [wʌn] samostalnik
poedinec, eden, ena

one and all vsi skupaj in vsak zase
the all and the one celotnost in edinost, vsi in vsak zase
all in one skupaj, istočasno
one by one posamič, drug za drugim
never a one nihče
one ... the other eden ... drugi
you are a one! ti si res čudak!
to be at one with s.o. strinjati se s kom
I for one jaz na primer
in the year one davno
to come by ones and twos prihajati posamič in po dva
to be one up on s.o. biti za malenkost pred kom
number one kar je odlično, prvovrstno; ego, jaz, osebna korist

oponírati to oppose, to be opposed to, to express (one's) opposition to

oponírati predlogu to oppose a motion
nihče ne bo oponiral temu predlogu nobody will oppose this motion

oporékati contester quelque chose, objecter, contredire quelqu'un; se dédire, discuter; réfuter, désavouer, nier

sami sebe oporekate vous vous contredisez
nič ne oporekate? vous n'avez rien contre?, (uradno) vous n'avez rien à objecter?
temu ni oporekati il n'y a pas d'objection à cela
oporekati pristojnost koga contester la compétence de quelqu'un
oporekati veljavnost listine réfuter la validité d'un document
nihče ne bo temu oporekal personne ne le contestera, personne ne dira le contraire

other² [ʌ́ðə] zaimek
drugi, -ga, -go

the other drugi
of all others med vsemi, od vseh, pred vsemi
each other drug drugega
one from the other posebej, narazen
someone or other nekdo, že kdo
somehow or other; ali some way or other tako ali drugače
no (ali none) other than nihče drug kot
some day (ali time) or other nekega dne, kadarkoli

papa m (pl. -pi)

1. relig. papež:
papa nero pog. general jezuitov
a ogni morte di papa pren. na vsake kvatre
vivere come un papa udobno, brezskrbno živeti

2. pren. vodja, najvidnejši predstavnik, guru (umetniškega gibanja ipd.):
PREGOVORI: morto un papa se ne fa un altro preg. kralj je mrtev, živel kralj!; nihče ni nenadomestljiv

part [par] féminin delež, del; stran; vloga; (adverbe)

à part ločeno, posebej, zase, ekstra; vstran; adjectif poseben, ločen; préposition neglede na, razen
à part moi (toi ...) zase, pri sebi
(familier) part à deux! deliva (si)!
plaisanterie à part! stran s šalo!
à part cela razen tega
à part vous personne ne le sait razen vas nihče tega ne ve
autre part drugam, drugod
de bonne part iz zanesljivega vira
de ma part z moje strani; zastran mene
de la part de s strani, od; po naročilu
de part en part skoz in skoz, popolnoma
des deux parts, de part et d'autre z obeh strani, na obeh straneh, obojestransko
nulle part nikamor, nikjer
pour ma part kar se mene tiče
pour une part za en del, deloma
quelque part nekje, nekam
de quelque part od nekod
(de) quelque part que (od) koderkoli
de toute(s) part(s) na vseh straneh, na vse strani, vsepovsod
d'une part, d'autre part z ene strani, z druge strani
part héréditaire dediščinski delež
la part du lion levji delež
part sociale družbeni delež
lettre féminin de faire part družinsko obvestilo, oznanilo
avoir part biti deležen, soudeležen
avoir part au gâteau (familier) biti deležen dobička
en avoir sa bonne part dobiti, imeti svoj poln delež
faire part de quelque chose à quelqu'un obvestiti koga o čem, komu kaj sporočiti
faire la part de quelqu'un določiti komu delež
de quelque chose ozirati se na kaj, upoštevati kaj
ne pas donner, jeter sa part aux chats ničemur se ne odreči, kar se (le) da dobiti
faire lit à part ločeno spati (zakonca)
faire la part du feu pustiti kaj, da ne bi vsega izgubili
mettre à part dati ob stran
prendre part à quelque chose udeležiti se česa, sodelovati pri čem, deliti kaj s kom
prendre en bonne, mauvaise part (figuré) (za) dobro, slabo, v dobrem, v slabem smislu vzeti
ne prenez pas en mauvaise part mes remarques ne zamerite mojih opazk

pays [pei] masculin dežela; pokrajina; domovina; podeželje; vas

du pays domač
pays de cocagne deveta dežela, Indija Koromandija
pays créditeur, débiteur dežela (država) upnica, dolžnica
pays exportateur, importateur, industriel, agricole izvozna, uvozna, industrijska, poljedelska dežela
pays sous-développé, non-aligné nerazvita, neuvrščena dežela (država)
pays du rêve dežela sanj
mal masculin du pays domotožje
en pays de connaissance med znanci; v deželi, v kraju, kjer poznamo ljudi
arriver de son pays (figuré) biti novinec, začetnik
battre le pays biti vedno na potovanju
voir du pays, courir les pays potovati, veliko sveta videti
nul n'est prophète en son pays (proverbe) nihče ni prerok, ni upoštevan v svoji deželi, v domovini

Person, die, (-, -en) oseba (tudi slovnično: erste prva, zweite druga ...); juristische Person Recht pravna oseba; natürliche Person Recht fizična oseba; keine Person nihče; die eigene Person lastno osebo, samega sebe; in einer Person v eni osebi; in Person poosebljen (Geduld in Person poosebljeno potrpljenje)

pōco

A) avv. (po')

1. malo; slabo:
ci vedo e sento poco slabo vidim in slišim
sta poco bene ne počuti se prav dobro
mi tratterrò poco ostal bom malo časa, kratek čas
né molto né poco sploh ne
non poco precej
poco o nulla zelo malo
a poco a poco počasi

2.
un poco, un po' nekoliko; no, torej (emfatično)
ho dormito un bel po' malo sem spal
vedi un po' di combinare qualcosa daj no, stori kaj!

B) agg.

1. malo:
spendere poco denaro porabiti malo denarja
avere poca pazienza imeti malo potrpljenja
essere di poche parole biti redkobeseden
comprare qcs. a poco prezzo kaj poceni kupiti

2. (v eliptičnih izrazih)
a ogni poco zelo pogostoma
ci corre poco pren. ni velike razlike
a dir poco vsaj
per poco skoraj:
per poco non cadevo skoraj bi padel
c'è poco da ridere tu ni nič smešnega
da poco nevažen, nepomemben, majhen
ci vuol poco a lahko je...:
ci vuol poco a capirlo lahko je razumeti

C) pron. malo (po številu, meri):
pochi ma buoni malo nas (jih) je, a smo (so) dobri

Č) m sing. (po')

1. malo (majhna količina):
il poco che guadagno mi basta tisto malo, kar zaslužim, mi zadostuje
ci vuole un po' di buon senso treba je le malo zdrave pameti

2.
po' po' di precej:
ci vuole un po' po' di coraggio a farsi vedere potrebno je kar precej poguma, da se pokaže v javnosti
niente po' po' di meno che nič manj kot, nihče drug kot, sam:
è venuto niente po' po' di meno che il ministro prišel je nihče drug kot minister

D) m, f invar.
un poco, una poco di buono, dei pochi di buono malovrednež, malovrednica, pridanič

Poenus 3 (prim. Phoenix) feničánski, feníški, púnski, kartažánski, kartáginski: Stat., navita H., leones V. afriški; komp.: est nullus me hodie Poenus Poenior Pl. nihče ni bolj vešč punščine, nihče ni večji strokovnjak za punščino; subst. Poenus -ī, m Púnec, Kartažàn, Kartažán, Kartáginec: Poenus plane est Pl. ves (skozi in skozi) je Punec; occ. = Hannibal: Ci., L.; kolekt.: Poenus advena L. punski prišleki (prišleci, priseljenci), Poenus uterque H. Punci tostran in onstran Herkulovih stebrov, hispan(ij)ski in afriški Punci; pl. Poenī -ōrum (Poenûm: Sil.), m Púnci, Kartažáni, Kartáginci, ki so izhajali iz Feničanov; bili so razvpiti kot verolomen narod: Poeni foedifragi Ci., primi Poenorum V. — Od tod adj.

1. Poenicus 3 (Ca., Varr., Sil.), mlajše Pūnicus 3 feničánski, feníški, púnski, kartažánski, kartáginski: bellum, litterae Ci., regna V., lingua Varr., Plin., fides S. punska zvestoba; iron. = nezvestoba; prim. Punica ars, fraus, perfidia, astus, versutiae L. Ker so Punci menda iznašli tudi škrlat, pomeni Pūnicus 3 pesn. meton. tudi škrlaten, bagren(ordeč), škrlatnordeč: sagum H., tunicae Val. Max., rostra columbarum Pr., mālum Varr. idr. granatno jabolko, granatnica = subst. Pūnicum -ī, n: O., Plin., grana Plin. pečke (peške) granatnega jabolka, arbos Col. poet. bot. granatovec (Punica granatum Linn.). — Adv. Pūnicē (Poenicē) (po) púnsko, kartažánsko, kartáginsko: Adibo [ad] hosce atque appellabo Punice Pl., si respondebunt, Punice pergam loqui Pl., quid ais tu? ecquid commeministi Punice? Pl., vin appellem hunc Punice? Pl., saluta hunc rusus Punice verbis meis Pl., video enim, qui de agri cultura scripserunt et Poenice et Graece et Latine, latius vagatos, quam oportuerit Varr., loquitur nunquam nisi Punice et si quid adhuc a matre graecissat Ap.

2. Pūniceus (Poeniceus) 3 in Pūnicius (Poenicius) 3
a) púnski, kartažánski, kartáginski: religio L., dux O.
b) meton. škrlaten, bagren(ordeč): taenia V., cruor O., panis purpureus (temnordeč), Poeniceus (svetlordeč) Pl., pomum O. granatno jabolko.

3. Pūnicānus 3 po púnski (kartažánski, kartáginski) šegi (po púnsko, kartažánsko, kartáginsko) narejen (izdelan): fenestra Varr., lectuli Ci.

pohleven pridevnik
1. ponavadi z neodobravanjem (ubogljiv) ▸ engedelmes, szófogadóDelavci pri nas se mi zdijo še preveč pohlevni. ▸ Nálunk a munkások túl engedelmesnek tűnnek.

2. (o živali) ▸ szelíd, engedelmes, kezesČeprav izgledajo divje, so živali zelo pohlevne. ▸ Bár vadnak tűnnek, nagyon engedelmes állatok.

3. (neizrazit; šibek) ▸ szelíd Pohleven dež, ki ga je bila zemlja že potrebna, se je razdivjal v nevihto. ▸ A szelíd eső, amelyre a földnek már nagy szüksége volt, viharba csapott át.
Nekateri se bodo podali v visokogorje, drugi se bodo potepali po bolj pohlevnih hribih ali po gozdovih in livadah. ▸ Egyesek a magashegység felé veszik az irányt, mások pedig a szelídebb dombokon, vagy az erdőkben és a réteken barangolnak.
Nadiža je pohlevna reka, zato je poleti primerna za kopanje. ▸ A Nadiža egy szelíd folyó, ezért nyáron alkalmas a fürdésre.
Nihče sicer ne trdi, da je ekstazi pohlevno mamilo. ▸ Egyébként senki sem állítja, hogy az ecstazy szelíd kábítószer.
Francoska in nemška vlada sta začeli dopolnjevati načrt za oživitev preveč pohlevnega gospodarstva. ▸ A francia és a német kormány elkezdte kiegészíteni a túl nyugodt gazdaság felélénkítésére vonatkozó tervet.

pojáviti se pojávljati se to appear; (priti) to make one's appearance; (nenadoma) to turn up; (na vidiku) to come in sight (ali in view), (ladja na obzorju) to heave in sight; to show someone, to present someone; (bolezen) to break out; (nastati) to arise, to spring up; (na površini) to emerge

prvič se je pojavil v družbi he made his first appearance in society
obklej se je pojavil (je prišel)? (at) what time did he turn up?
nenadoma pojáviti se, pojávljati se (pogovorno) to bob up
on se vedno pojavi, kadar tega nihče ne pričakuje he always turns up when nobody expects it
pojáviti se, pojávljati se v daljavi to loom

polakomni|ti se (-m se) oblasti: vom Machthunger [erfaßt] erfasst werden; denarja, hiše: locken (polakomnil se je (nevestinega) denarja ihr Geld lockte ihn; te hiše se nihče ne polakomni dieses Haus lockt niemanden)

právljica (-e) f

1. lit. fiaba; ekst. favola:
ljudske, Andersenove pravljice le fiabe popolari, di Andersen
živalske pravljice favole

2. pren. storia, storiella:
njegovim pravljicam nihče več ne verjame alle sue storielle non ci crede nessuno
morda pa je le nekaj resnic v pravljicah o njem forse ci sarà un granello di verità nelle chiacchiere sul suo conto

3. favola, frottola, panzana:
take pravljice pripoveduj komu drugemu queste frottole raccontale a un altro

4. leggenda:
podatki, ki potrjujejo pravljico, da so tu nekdaj živeli Huni dati che confermano la leggenda secondo cui qui avrebbero vissuto gli unni

pregréšek (-ška) m

1. (prekršek) trasgressione, infrazione, contravvenzione

2. redko (napaka) colpa, fallo, pecca:
nihče ni brez pregreška nessuno è senza colpa

prekášati to surpass; to outdo, to outmatch; to beat; to excel (koga v someone at); to outrank, to rank above someone

on prekaša vse v spretnosti he surpasses everybody in skill
nihče ga ne prekaša v hitrosti no one can outstrip (ali outrun, outride) him
prekášati svoje tekmece, konkurente to transcend one's competitors
daleč je prekosil svoje brate pogovorno he beat his brothers hollow