-
vȍđica m slabš. neznaten voditelj: reakcionarne vođe i -e raznih partija pokušavaju da se uvuku u narodnooslobodilački pokret; uhvaćena je masa vođa i vođica
-
vȍjvodica m slabš. neznaten vojvoda
-
consideración ženski spol preudarjanje, preudarek; obzir; upoštevanje; ugled; spoštovanje
de consideración važen, pomemben; znaten
de poca consideración nepomemben; neznaten
falta de consideración brezobzirnost
en consideración (de) glede (na)
entrar en consideración v poštev priti
tener en consideración a/c nekaj imeti v vidu, na nekaj misliti
tenerle consideración a uno obzirno s kom ravnati
tomar en consideración a/c imeti obzir do česa, upoštevati; v obzir vzeti
con toda consideración s spoštovanjem
-
conventiculum -ī, n (demin. conventus)
1. neznaten shod (zbor), neznatno društvo: conventicula hominum, quae postea civitates nominatae sunt Ci. začetki društev, plebei urbanae conventicula Ci.
2. met. shajališče, zbornica: Arn., Lact., exstructaque … conventicula et cauponae T.
-
majh|en (-na, -no) manjši
1. klein; Klein- (naklada die Kleinauflage, obremenitev die Kleinlast)
majhne ribe množina, figurativno kleine Fische
narezan na majhne koščke [kleingeschnitten] klein geschnitten
z majhno glavo kleinköpfig
z majhnimi listi kleinblättrig
z majhnimi plodovi kleinfrüchtig
2. po rasti, postavi: klein, kleinwüchsig
majhna postava der Kleinwuchs
3. (nevelik) gering, (neznaten) gering, geringfügig
majhne vrednosti geringwertig
poškodba, prestopek ipd.: leicht
v majhnih požirkih schlückchenweise
z majhnimi porami engporig
z majhno naklado auflagenschwach
figurativno to ni majhna stvar das ist keine Kleinigkeit
| ➞ → droben, mali
-
malenkost|en [é] (-na, -no) kleinlich; (drobnjakarski) schäbig, [kleinkariert] kleinkariert; (neznaten) geringfügig, Bagatell- (škoda der Bagatellschaden, zadeva die Bagatellsache)
-
manjš|i (-a, -o) majhen
1.
manjši od/kot kleiner, geringer als
za glavo … manjši einen Kopf kleiner/kürzer
manjše zlo das kleinere Übel
izbrati manjše zlo das kleinere Übel wählen
2.
čim manjši kleinstmöglich, möglichst klein/ gering
vse manjši immer kleiner
vse manjši in manjši klein und kleiner, kleiner und kleiner
3. (nevelik) ein kleinerer/eine kleinere/ein kleineres (škoda ein kleinerer Schaden; države množina kleinere Staaten); (neznaten) geringfügig
4. (podstandarden) Minder- (izkupiček der Mindererlös, die Mindereinnahme, storilnost/plačilo die Minderleistung, vrednost der Minderwert)
oseba z manjšimi sredstvi der Minderbemittelte
|
igralec za manjše vloge der Kleindarsteller
obrniti na manjšo stopnjo kleindrehen, herunterdrehen
priviti na manjšo jakost herunterschrauben
elektrika transformirati na manjšo napetost heruntertransformieren
-
monta ženski spol jahanje; znesek; važnost, vrednost, cena
de poca monta nepomemben, neznaten
-
multus 3 (prim. melior pod bonus), komp. plūs, plūris (subst. n.), pl. plūrēs, plūra, gen. -ium, superl. plūrimus 3 (gl. plūs in plūrimus); sg.
1.
a) časovno velik, precej potekel, pretekel: multo die C. ob belem dnevu, sredi (belega) dne(va), ad multum diem Ci. ep. do belega dne, pozno v dan, multo adhuc die T. še sredi belega dne, ko je bilo še dosti dne, multā nocte Ci. v trdi noči, multo mane Ci. ep. zelo zgodaj; subst. multum -ī, n: ab sole orto in multum diei L. v beli dan, daleč v dan, iam multum (velik del) diei processerat S., ad multum diei L. do belega dne, daleč v dan.
b) krajevno in metaf. mnog, znaten, velik, silen, gost (naspr. paucus): cum auro argentoque multo N. z (veliko) množino, multo aggere vestire C. z velikim nasipom, in toto multa iacēre toro O. veliko prostora zavzemajoča, multa tellure iacēre po dolgem zleknjena ležati, multa pars Europae L.; subst. multum -ī, n: multum viae Cu. velik, precejšen kos poti, non multum munitionis N. neznaten del; metaf. multa cura S., libertas H., laetitia Ci., m. verba, m. viri Ci., multus sermo Ci. mnogo govorjenja, m. opinio Gell. razširjeno, splošno mnenje, m. littera Ci. velika učenost, doctrina Auct. b. Afr., multo labore S., Ci., multo lumine V. pri belem dnevu, podnevi, multa pace T. v popolnem miru, multus sol Plin., Suet. in plurimus sol O., Plin. iun. (zelo) vroče sonce.
2. occ.
a) dolgovezen, obširen, raztegnjen: homo Pl. blebetav, in re notā multus Ci., m. oratio Ci.
b) prizadeven, marljiv, delaven, pogost(en), čest (v sl. večinoma z ustreznim adv.): ad vigilias multus aderat S., Marius antea infestus, tum vero multus (posebej pogosto) atque ferox instare S., multus recursat honos V., plurimus in Iunonis honorem H. ves drhteč (ves vnet) za Junonino čast; v gen. pretii multi (= magni Ci.) facere Pl.; multum est Ci. pogosto je, pogosto se sliši.
c) vsiljiv, nadležen: qui in aliquo genere (v oziru, pogledu) aut inconcinnus aut multus est Ci., multus es et pathicus Cat. mnogim se nastavljaš.
3. pl. multi -ae -a mnogi, številni (naspr. pauci): multorum annorum tyrannis N. dolgoletna tiranija, dicent hoc multi Siculi Ci., insulae non ita multae Plin. ne ravno veliko otokov, multis verbis deterrere Ci. raztegnjeno, multa verba facere Ci. obširno, na dolgo in široko govoriti, quam minime multa vestigia N. kar najmanj, multi alii Ter. ali samo multi Suet. mnogi drugi, saepe multi Ci. idr. mnogi drugi, v drugem času, parum multi Corn. premalo, bene multi O., Auct. b. Hisp. precej, minime multi Ci. silno malo, vereor, ne haec nimium multa (preveč) videretur Ci.; s partitivnim gen.: multi hominum Pl., multae arborum Plin.; poseb. multi -ōrum, m = gr. οἱ πολλοί navadni ljudje, preprosto ljudstvo, drhal: unus de multis Ci., orator e multis, numerarer in multis Ci. izmed navadnih govornikov, med navadne govornike; tudi o ženskah: una e multis O. ena iz ljudske drhali, nič boljša kot druge, more multarum Acc. fr. navadnih žensk; n. pl. multa -ōrum, n mnoge stvari idr., mnogo: nimis multa Ci. preveč, multa bene agere Eutr. marsikaj srečno dovršiti, multis vastatis Eutr. mnogo krajev. — Multus 3 se veže s kakšnim drugim adj. z veznikom (et, -que), kadar sta oba adj. bistvena za predstavo; lat. veznika ne slovenimo: utilitates multae et magnae consecutae sunt Ci., multis gravibusque vulneribus confectus C. — Elipt.: quid multa verba (sc. faciam)? Ter. čemu mnogo besed?, quid multis moror? Ter. zakaj se toliko mudim s tem?, ne multa ali quid multa? (sc. dicam) Ci. = skratka, satis multa de causa (sc. dixi, dico) Ci. dovolj. — Pesn. sg. kolekt.: multā prece prosequi H., in ramis multa latebat avis O., quamvis multa meis exiret, victima saeptis V. marsikatero darilno živinče.
4. Adv. obl.
a) acc. multum, pesn. multa α) mnogo, zelo, precej, dokaj: multum eum fefellerunt N., multum morari C. dolgo, auxiliaresque, quibus ad pugnam non multum Crassus confidebat C. ni posebno zaupal, longe omnes multumque superabit Ci., salve multum Pl. bodi srčno pozdravljen, vale multum Pl. prav lep pozdrav, zdrav bodi, pa zdrav ostani, multum iactatus in alto V., multum amatus H., multa gemens, multa reluctans V.; pri adj.: multum dissimilis H., multum inepti labores Plin. iun.; pri komp., redko pri superl. = multo: multum est maius Ci., multum improbiores Pl., multum robustior Iuv., multum carissimus Aug. β) mnogo, veliko, mnogokrat, pogosto, često, precejkrat: multum mecum sum Ci., m. mecum loquentur Ci., m. et diu cogitatus Ci., eum cum Timaeō multum fuisse Ci. da je veliko občeval s Timajem, da se je veliko družil s Timajem; pomena pod α) in β) v enem stavku: neque multum frumento vivunt multumque sunt in venationibus C.
b) abl. multo α) pri komparativih ali komparativnih izrazih (za) mnogo, dosti, precej, kar, dokaj: m. plura bona N., m. magis, minus, pauciores Ci., iter m. facilius C., maior m. res L., m. infra Plin., m. secus Ci. vse drugače; tako tudi: m. aliter desperaverat N., m. ante N. mnogo (dosti) prej, non m. post Ci. ep. nedolgo potem, haud multo post mortem eius T., ceteros m. gloriā antecedere N., m. anteire T., m. praestat S.; multo tanto toliko (več): Ap., Gell., multo tanto carior Pl.; podvojeno multo multoque za prav mnogo (dosti, veliko), zelo mnogo (dosti, veliko): multo multoque longior Fr., multo multoque operosius est Val. Max. β) pri superl. (= longe) dosti (precej, daleč) nad vsemi, izmed vseh, iznad vseh: aetatis suae multo formosissimus N., conspectus multo iucundissimus Ci., signum m. antiquissimum Ci., m. maximā parte Ci., m. difficillimus, m. difficillime Corn., m. maxime L.
-
nepomemb|en [è,é] (-na, -no) unwichtig; unbedeutend, bedeutungslos, belanglos, irrelevant: (neznaten) geringfügig; (postranski) nebensächlich
biti nepomemben keine Bedeutung haben, keine Rolle spielen
-
ni-hil, skrč. in v večini primerov le pesn. (nikdar pri Ci.) nīl, n indecl. (skrajšano iz *ne-hīlom, ne-hīlum „niti vlakence“, „niti dlaka“, prim. hīlum in nihilum, nīlum) le nom. in acc.
1. subst. (gen., dat. in abl. se nadomeščajo z nullius rei, nulli rei, nullā re) nič: nihil agebant Ci., de re publica nihil loquebantur Ci. ep., si nihil esse durius C., nil intra est olea, nil extra est in nuce duri H., hoc ridere meum, tam nil, nullā tibi vendo Iliade Pers.; v primerih, ki se nanašajo na osebo: victor, quo nihil erat moderatius Ci., vir nihil minus quam ad bella natus L. epit. za nič manj kot za vojne = najmanj za vojne, nihil ad pedestrem pugnam tam ignavum (sc. quam Sarmatae) T.; z gen. qualitatis kakega subst. ali posameznega adj. ali pron. n. druge deklinacije: nihil rerum humanarum Ci. nič na zemlji, nič na svetu, n. doli, n. periculi N. nikakršna zvijača (prevara), nikakršna nevarnost, n. agri C. nič zemljišča, nič zemljiške lastnine, n. vini reliquarumque rerum inferre C. niti vina niti drugih potratnih stvari, n. novi, n. mali Ci. ep., n. veri, n. sancti L. nič (nobenega) čuta niti za resnico niti za pravico, n. sui C. nič svojega posestva (lastnine), nihil reliqui facere, quod … V. ali nihil sibi reliqui facere N. ničesar ne opustiti (opuščati), ničesar ne zamuditi (zamujati) = storiti vse, kar je mogoče, mihi n. est reliqui C. nič drugega mi ni preostalo; z atrib. adj. tretje, pa tudi druge deklinacije (v sl. stopi subst. adj. v gen.): nihil forte Ci., atque divinus animus mortale nihil habuit Ci., n. honestum Ci., inter bellum et pacem n. medium est Ci.; z ex: quosdam ex debito aliquantum, quosdam nihil reposuisse Plin. iun.; litota: haud nihil Ter. ali non nihil Ci. ep. nekaj, nekoliko; z gen.: non nihil temporis tribuit litteris N.; toda nihil (nīl) non = vse mogoče, vse (brez izjeme): nihil mali non inest Ci., sed tamen Antonius in verbis et eligendis, neque id ipsum tam leporis causa quam ponderis, et conlocandis et comprensione devinciendis nihil non ad rationem et tamquam ad artem dirigebat Ci., nihil enim eum (sc. Alcibiadem) non efficere posse ducebat N. da ni nič, česar ne bi mogel dognati = da mu ne more nič spodleteti, da more vse dognati, nil Claudiae non perficiunt manus H. Posebne zveze in govorni obrati:
a) nihil (nīl) agere ne opraviti ničesar: Pr., Vell., Lucan., quae omnia si … in patronum suum voluerit conferre, nihil egerit Ci., misere cupis abire: iamdum video; sed nil agis H.
b) nīl mihi est cum aliquo nič nimam opraviti s kom, ne pečam (ne ukvarjam) se s kom: postremo tecum nil rei nobis … est Ter., nil mihi vobiscum est O.
c) nihil (nīl) nisī ali nihil praeter ali nihil praeterquam nič razen = le, samo, zgolj: nil nisi sapientia es Ter., nihil tibi deest praeter voluntatem Ci. ep., illa quidem nocte nihil praeterquam vigilatum est in urbe L., nihil praeterquam de vita cogitare Auct. b. Alx.; nihil aliud nisī ali nihil aliud quam (= gr. οὐδὲν ἄλλ' ἤ) nič drugega kot (razen) = le, samo, zgolj: amare autem nihil est aliud nisi eum ipsum diligere, quem omnes Ci., est autem virtus nihil aliud quam in se perfecta … natura Ci., mox nihil aliud quam vectabatur et deambulabat Suet.; si nihil aliud ko bi tudi ne bilo ničesar drugega: L.
d) aut nihil aut paulō (= gr. ὀλίγον ἢ οὐδέν) nič ali malo: aut nihil aut paulo cui tum concedere digna Cat.
e) nihil … quīn ali nihil … quōminus (quō minus): nihil agis, quin ego audiam Ci. da bi jaz ne slišal, izvedel, nihil praetermisi … quin Pompeium a Caesaris coniunctione avocarem Ci. da bi Pompeja odvrnil od povezovanja s Cezarjem, nihil ne ego quidem moror, quo minus decemviratu abeam L., nihil facere oportet, quo minus quidquid est puris excedat Cels. treba je storiti vse, da …
f) nihil nimis (= gr. οὐδὲν ἄγαν) ničesar preveč = drži se mere! bodi zmeren!: Ter.
g) nihil est cūr (quod, quam ob rem, ut) ni vzroka, (zakaj) da bi, nimam (nimaš itd.) česa (zakaj) z inf.: nihil est cur advenientibus te offerre gestias Ci. ep., nihil est quod adventum nostrum extimescas Ci. ep., nihil excogitem, quam ob rem Oppianicum damnari necesse sit Ci., nihil fuit in Catulis, ut eos exquisito iudicio putares uti litterarum Ci.
h) nihil (nīl) ad me attinet (to) se mene nič ne tiče, (to) mene ne zadeva, (to) me nič ne briga: quod antehac fecit, nil ad me attinet Ter.; tako tudi: hoc nihil ad me pertinet (to) me nič ne briga, (to) nič ne vpliva name, nihil ad rem pertinet Ci. to ne spada (gre, sodi) sem; tudi elipt.: nihil ad te! Ter., nihil ad nos Ci., nihil ad rem Ci.; toda nihil ad aliquem včasih = nič nasproti komu, nič v primerjavi s kom: Ci.
i) nihil (nīl) esse biti toliko kot nič, biti nič(la), nič ne veljati, nič ne (pre)moči, ničev (neznaten, nepomemben, brez pomena) biti: Sen. ph., et ego nil esse scibam Ter., nec nil est nec omnia haec sunt Ter. sicer je nekaj na tem, ne pa vse, nil est = α) proč je, tega je konec, to je pri koncu (kraju), to je bilo (in ni več): Ter. β) ne gre, nič ne pomaga, s tem ni nič, zastonj (nekoristno, brez koristi) je: at nil est ignotum ad illum mittere: operam luseris Pl., nil est: nam eapse[t] ultro, ut factu[m]s[t], fecit omnem rem palam Pl., dic aliquid dignum promissis! Incipe! Nil est H. nič ne pomaga, nihil es Ci. toliko si kot nič, nič ne premoreš, nihil hominis est Ci. ničesar ni na njem, on (ta človek) pa nič, aliquem nihil putare Ci. koga za nič (za malo) šteti, malo čislati, nič ne čislati koga, nihil dicunt Ci. nič(esar) pravega (dostojnega, stalnega).
k) nihil minus nič manj, nikakor ne: cadit ergo in virum bonum mentiri, fallere? nihil minus Ci., sic existimatis eos [h]ic sagatos bracatosque versari animo[s] demisso atque humili, ut solent ii, qui adfecti iniuriis ad opem iudicum supplices inferioresque confugiunt? nihil vero minus Ci.; nihil (nīl) sānē čisto nič, prav nič: nihil sane esset Ci. ep., senatus nihil sane intentus S., dixit adhuc aliquid? „Nil sane.“ H.
2. adj., toda le v zvezi nihil quidquam (quīcquam) Ci. ali nihil ūnum L. čisto nič, prav nič; tudi nihil negotium (nam. nullum negotium): Symm.
3. (kot acc.) adv.; iz obj. rabe, kot jo najdemo npr. v reklu nihil alicui indulgere H., se je razvila navidezno adv. raba, kjer pomeni nihil (nīl)
a) skoraj toliko kot poudarjen nōn = v ničemer, prav nič, kratko malo ne, nikakor ne: illi, ubi nil opust (= opus est), ibi verentur T., nihil opus est Ci. ali nil opus est Lucr. ali nihil necesse est H., nihil cedimus Graeciae Ci., Catilinam nihil metuo Ci., nihil magnopere ad patrum causam inclinati L., ea species nihil terruit equos L., nil pictis timidus navita puppibus fidit H.; tako tudi: nōn nihil Ci. nekaj, nekako.
b) = iz nobenega vzroka: cur ista quaeris? nihil sane, nisi ne nimis diligenter inquiras in ea, quae … Ci., nihil aliud quam L. iz nobenega drugega vzroka kot …
c) = za nič, zastonj, brezuspešno: hercle, hanc quidem nil tu amassis Pl.
Opomba: Pl. in O. merita tudi nĭhīl.
-
nōn-nūllus (bolje pisano narazen nōn nūllus) 3 (gl. nōn in nūllus); v sg. marsikateri, nekateri, nekaj (česa), marsikak, znaten, precejšen: non nullam in hac re nobis facit iniuriam Ter., non nullā in re emendare Ci., non nullum solacium Ci., esse non nullo Caesaris beneficio affectum C., non nulla pars militum domum discedit C. ne neznaten = precejšen del, cohortibus non nullā parte (deloma) in oppidum compulsis C., quae res etiam nonnullam afferebat deformitatem N., nonnullus honos Mart., nonnullum nomen Plin. iun.; v pl. marsikateri, nekateri, mnogo, precej, ta in (pa) oni, eden in drugi: ut non nullis in civitatibus fieri solet Ci., nonnulla visa esse falsa, non omnia Ci., non nullae cohortes in agmen Caesaris, aliae in equites incidunt C., nonnullae civitates Auct. b. Alx., nonnullae insulae N., tu et non nulli collegae tui L.; subst. non nulli (nonnulli) -ae -a nekateri (ljudje, vojaki idr.): quod non nulli dictitant Ci., quod nonnulli ita interpretantur N., e loco superiore in nostros venientes tela coiciebant et nonnulli inter carros rotasque mataras ac tragulas subiciebant nostrosque vulnerabant C., hortantibus nonnullis Suet.; z gen.: nonnulli urbanorum Suet.
-
poids [pwa] masculin teža; utež; breme (tudi figuré), peza; figuré pomen, važnost; pritisk; mera; sport krogla
au poids (commerce) po teži
de poids tehten, važen
de peu de poids malopomemben, netehten, neznaten
de tout son poids z vso svojo težo
poids atomique, brut, moléculaire, net, vif (ali: vivant) atomska, bruto, molekularna, neto, živa teža
poids et haltères dviganje uteži, težka atletika
poids lourd velik tovornjak
poids mort teža stroja, ki zmanjšuje njegovo teoretično storilnost; figuré oseba (stvar), ki je le v breme, za coklo v kakem delovanju, funkcioniranju
mouche, coq, plume, léger, mi-moyen, moyen, (mi-)lourd, bantam mušja, petelinja, peresna, (pol)srednja, srednja, (pol)težka, bantam teža
poids public meroizkusni urad
poids spécifique specifična teža
poids utile teža, ki jo more prepeljati kako vozilo
costume masculin poids plume peresno lahka obleka
homme masculin de poids ugleden človek
poids excédent masculin, manque masculin de poids presežek, primanjkljaj v teži
lancement masculin du poids (sport) met krogle
motif masculin de poids tehten razlog, vzrok
perte féminin de poids izguba na teži
attacher du poids à quelque chose pripisovati čemu važnost
avoir deux poids, deux mesures imeti dve meri, biti, pristranski
avoir un poids sur la conscience imeti kamen na srcu, imeti občutek krivde, kesati se
faire bon poids dobro tehtati, dati doobro mero, figuré biti velikopotezen
faire le poids odtehtati; vzpostaviti ravnotežje; familier moči igrati pomembno vlogo, moči biti kompetenten, biti sposoben
feter le poids (sport) suniti kroglo
perdre, prendre du poids shujšati (izgubiti na teži), zrediti se
tromper sur le poids (o)goljufati pri tehtanju
vendre quelque chose au poids de l'or zelo drago prodati
-
žȗč žȕci ž, mest. u žùči, orod. žȕči in žûčju
1. žolč: izliti svoju žuč izpihati si jezo; iskaliti, prosuti žuč na koga stresti svoj srd na koga; i u buhe žuč ima tudi neznaten človek se lahko razjezi
2. žolčnik: to mu je podražilo žuč
3. žuč od zemlje bot. zlati grmiček, tavžentroža, Centaurium
-
ἀ-εικέλιος 3 in 2 ep. ἀ-εικής 2 nepristojen, neprimeren, sramoten, grd; slab, malovreden (χιτών); neznaten, majhen (μισθός); – οὔ οἱ ἀεικές spodobi se zanj; οὐκ ἀεικές = εἰκός naravno, samo ob sebi razumljivo; ἀεικέα ἕσσαι slabo si oblečen.
-
ἀ-κιδνός 3 ep. šibek, droben, neznaten (samo v comp. ἀκιδνότερος).
-
ἄ-κῡρος 2 (κῦρος, odločitev) 1. neveljaven; ἄκυρον ποιῶ τι razveljavim, odpravim, oslabim, zmanjšam. 2. brez vpliva (moči, ugleda), neznaten, slab, ἄκυρον ποιῶ τινα kratim komu vpliv, ne dajem komu polne oblasti.
-
ἀ-μαυρός 3 ep. poet. 1. a) temen, mračen, nejasen, meglen; b) slep, κῶλον slepčeva noga. 2. neznaten, slab φώς.
-
ἀ-σθενής 2 (σθένος) 1. brez moči, šibek, slab(oten), bolan, onemogel, ubog. 2. neznaten, nepomenljiv.
-
ἀ-φιλότῑμος 2 brez častihlepnosti, brez plemenitih teženj; neznaten, brezčasten, nepošten.