Franja

Zadetki iskanja

  • successless [səkséslis] pridevnik
    brezuspešen; nesrečen
  • sullen [sʌ́lən]

    1. pridevnik (sullenly prislov)
    mrk, mračen, temen; slabe volje, čemern, nejevoljen; neprijazen, neprijeten, molčeč, malo družaben, odljuden; kljubovalen, trmast; hud, jezen, uporen; počasen, len (korak, reka)
    zastarelo sovražen, nesrečen (o zvezdi)

    2. samostalnik
    (tudi množina) slaba volja, čemernost, nejevolja
  • sventurato

    A) agg.

    1. nesrečen

    2. slabš. podel

    B) m (f -ta) nesrečnež, nesrečnica
  • tragique [tražik] adjectif tragičen, tragiški; figuré žalosten, nesrečen; pretresljiv; masculin tragika, tragičnost; usodna nesreča

    auteur masculin tragique pisec tragedij; tragik
    (familier) ce n'est par tragique to ni nobena tragedija; to ni nič hudega
    il a eu une fin tragique doživel je tragičen konec
    prendre une chose au tragique stvar tragično vzeti, jemati
    tourner au tragique obrniti se na tragično
  • triste [trist] adjectif žalosten, otožen (de zaradi); turoben, mračen, neprijeten; beden, slab, nesrečen

    un triste sire nesrečnik, bednik
    triste comme un bonnet de nuit, comme une porte de prison (figuré) zelo žalosten
    le chevalier à la triste figure vitez žalostne postave (don Kihot)
    faire triste mine čemerno se držati
    tu as triste mine nisi videti zdrav
    faire triste mine à quelqu'un koga neprijazno, hladno sprejeti
    (familier) avoir le vin triste biti žalosten po preobilnem pitju vina
    les gens tristes, les tristes žalostni ljudje
  • triste agg.

    1. žalosten, pobit, nesrečen

    2. ekst. neprijeten, grenek
  • trīstis -e (etim. nedokončno pojasnjena beseda; po eni teoriji sor. z got. þrīste drzen, predrzen, þraestan (*þraistan) (s)tiskati, po drugi iz indoev. *treis- stiskati, pritiskati (prim. lit. trieškiu stiskam, mečkam, po tretji sor. z gr. δρῑμύς prodoren, oster, grenak)

    1. žalosten = nesrečo naznanjajoč, nesrečen, zlonosen, zlokoben, zèl (zlà, zlò), hud, nevaren, kvaren, škodljiv, kvarljiv: fata O., res, sors Ci., exta (naspr. laeta) T., morbus O., V., remedia L. škodljiva, responsum L., dicta V., bella H., tempora Ci., calendae H., litterae nuntiique Ci., somnia, Erinys, Tartara V., unda, Hyades, Orion H., Acheron Sil.; subst. trīste -is, n strah, nesreča: triste lupus stabulis V.; acc. n. sg. adv. (le pesn.): resonare triste et acutum H.; klas. adv. le v komp.: iuvenes tristius curantur Ci. zdravljenje mladeničev je nevarnejše.

    2. occ.
    a) neprijazen, resen, resnoben, strog, osoren, têžek (težák), čemeren, neprijeten, hladen (hladan), (o)zlovoljen, neprijazen (naspr. iocosus, hilaris): tristis et severus senex N., vita tristior Ci., tristis et inpexa antiquitas T., natura Ci., vultus tristior Ci., sorores (= Parcae) Tib., triste et severum dicendi genus Ci., sermone opus est modo tristi, modo iocoso H., tristius respondere Ci. ep.
    b) divji, jezen, razdražen, srdit, jar, strašen, grozen, silen: veritas Ter., Eurystheus Ci. (poet.), ursa Stat., navita (= Charon), ira H., irae V., tristibus dictis atrocia facta coniungere T.

    3. metaf.
    a) oduren, zoprn, grênek (grenák), mrzek, nètéčen (naspr. dulcis): absinthia, sapor, anhelitus oris O., suci, amurca, lupinum V., arbor, glans Plin., tristis aspectu Plin., iaspis tristis (temen) atque non refulgens Plin., lana Mart. umazano črna (že sama na sebi).
    b) žalosten, razžaloščen, žaloben, zaskrbljen, otožen, klavrn, pobit, potrt, tožen, starejše dresél(en) (naspr. hilaris, laetus): maesti tristesque H., tristis et conturbatus Ci., cum sederem domi tristis Ci., puella videsne tu illum tristem, demissum? Ci., numquam ego te tristiorem vidi esse Pl.; acc. n. sg. adv. (pesn.): triste salutantes Stat., tristius flere Pr.; pl. subst. m trīstēs (naspr. gaudentes) žalostni, žalosteči se: Plin. iun.; enalaga: exitus tristis (žalosten) atque acerbus L., Alexandri tristis eventus L., funera V., officium O. ali ministerium V. žalostna dolžnost pogreba, dona V. zadušni darovi.
  • tristo agg.

    1. knjižno nesrečen

    2. hudoben, zloben, zel; zvijačen:
    un tristo arnese hudobnež, lopov

    3. ubog, beden, reven, kržljav:
    pianta trista kržljava rastlina
  • ùdesan -sna -o
    1. usoden: u društvu zavlada -a tišina
    2. nesrečen
  • unblessed, unblest [ʌnblést] pridevnik
    neblagoslovljen, neposvečen; preklet; nesrečen, beden
  • unblissful [ʌnblísful] pridevnik
    nesrečen; razočaran
  • unchancy [ʌnčá:nsi] pridevnik
    nesrečen; nepriličen; nevaren
  • unfortunate [ʌnfɔ́:čnit]

    1. pridevnik
    nesrečen, beden; usoden; pomilovanja (obžalovanja) vreden, usodepoln

    an unfortunate day črn dan

    2. samostalnik
    nesrečnik
    pogovorno prostitutka, razvratnica
  • unglücklich nesrečen; unglückliche Figur figurativ žalostna/klavrna pojava
  • unglückselig nesrečen
  • unhappy [ʌnhǽpi] pridevnik
    nesrečen, beden, ubog; ki prinaša nesrečo, usoden, nepriličen, neprimeren

    an unhappy remark neprilična, nerodna opazka
  • unlucky [ʌnlʌ́ki] pridevnik
    ki nima sreče, nesrečen; neuspešen; ki prinaša nesrečo, zlosluten, ki sluti ali napoveduje nesrečo; slabo izbran; nepriličen, neugoden, neprijeten

    unlucky fellow nesrečnik
    to be always unlucky at cards imeti vedno smolo pri kartanju
  • unpropitious [ʌnprəpíšəs] pridevnik (unpropitiously prislov)
    nenaklonjen, nemilosten; neugoden; nesrečen
  • unprosperous [ʌnprɔ́spərəs] pridevnik
    neuspevajoč, neuspešen; nesrečen; nepremožen
  • unselig nesrečen