Franja

pást trap; (jama) pitfall; (zanka) snare

pást za podgane (miši) rat trap (mousetrap)
pást za tanke tank trap
nastaviti pást to lay (ali to set) a trap
pasti v pást to fall into a trap, to be waylaid
ujeti se v pást to fall (ali to walk) into a trap, to be caught in a trap
ujeti se v lastno pást (figurativno) to be hoist with one's own petard
v pást ujeti koga to trap (ali to entrap, to ensnare) someone
zapeljali so ga v pást they led him into a trap

pást piège moški spol , trappe ženski spol , chausse-trappe ženski spol , traquenard moški spol , guet-apens moški spol ; souricière ženski spol , embûche ženski spol , lacs moški spol (vse tudi figurativno)

mišja past souricière
podganja past ratière ženski spol
policijska past (figurativno) souricière
izpitna vprašanja, polna pasti des questions d'examen pleines de traquenards
iti (pasti) v past tomber dans la trappe (ali dans le lacs)
nastaviti komu past tendre un piège (ali un guet-apens, des lacs) à quelqu'un, dresser (ali tendre) des embûches à quelqu'un
pasti, ujeti se v past (familiarno) donner (ali tomber) dans le piège (ali le panneau)
pustiti se ujeti v past se laisser prendre au piège
ujeti se v, pasti v lastno past être pris (ali tomber) dans son propre piège

pást (-í) f

1. trappola:
nastavljati pasti (tudi pren.) tendere trappole
pasti za miši, polhe, zajce trappole da topi, ghiri, lepri

2. pren. trappola; trabocchetto; insidia; tagliola; machiavello:
dobiti, ujeti koga v past prendere qcn. nella trappola
iti, pasti v past cadere nella trappola
nastaviti past tendere un'insidia, un trabocchetto

pást trampa f ; (zanka) lazo m (tudi fig)

mišja, podganja past ratonera f
volčja past trampa f de lobos
nastaviti past (fig) tender un lazo a alg
ujeti v past coger en la trampa, coger con lazo
ujeti se, pasti v past caer en el lazo, caer en la ratonera

piège [pjɛž] masculin past; zanka; figuré vaba

donner dans un piège pasti, ujeti se v past
se laisser prendre au piège pustiti se ujeti v past
tendre un piège à quelqu'un nastaviti komu past
être pris, tomber dans son propre piège ujeti se, pasti v lastno past
qui tend un piège aux autres y tombe lui-même kdor drugim jamo koplje, sam vanjo pade

pijávka zool sanguijuela f

nastaviti pijavke aplicar sanguijuelas

pípa (vodovodna) tap; (za kajenje) pipe

kratka pípa iz gline short clay pipe
pípa miru pipe of peace, peace pipe, calumet
pokrov (cev) pípe pipe lid (pipe stem)
kaditi pípo to smoke a pipe
moja pípa še ni ukajena my pipe is not yet seasoned
nabasati pípo to fill one's pipe
pípa za toplo vodo hot (-water) pipe
odpreti (zapreti) pípo to turn the tap on (off)
nastaviti pípo pri sodu to tap (a barrel)

Pistole, die, (-, -n) pištola; figurativ jemandem die Pistole auf die Brust setzen nastaviti (komu) pištolo na vrat; wie aus der Pistole geschossen bliskovito, kot bi ustrelil

pistolet [-stɔlɛ] masculin samokres, pištola; krivuljnik (za risanje); pleskarska pištola (za »špricanje«); figuré čudak; mlečna žemljica

pistolet à bouchon, à vent comprimé pištola na zamašek, na stisnjen zrak (zračna pištola)
pistolet éclairant, lance jusée pištola za izstrelitev raket za razsvetlitev
drôle masculin de pistolet čudak
mettre à quelqu'un le pistolet sur, sous la gorge (figuré) komu pištolo, nož nastaviti na vrat

pištol|a¹ [ó] ženski spol (-e …) vojska die Pistole (avtomatska Maschinenpistole, mavzerica Mauserpistole, plinska Gaspistole, službena Dienstpistole); uradno: (ročno strelno orožje) die Faustfeuerwaffe
strašilna pištola [Schreckschußpistole] Schreckschusspistole
šport štartna pištola Startpistole
vodna pištola Wasserpistole
zračna pištola Luftpistole
igrača: Spielzeugpistole
… pištole Pistolen-
(krogla die Pistolenkugel, ročaj der Pistolengriff)
strelec s pištolo der Pistolenschütze
streljanje s pištolo das Pistolenschießen
tok za pištolo die Pistolentasche
figurativno nastaviti pištolo komu na vrat (jemandem) die Pistole auf die Brust setzen

pištóla pistol; firearm; handgun; automatic

brizgalna pištóla (za barvo itd.) spray gun
z naperjeno pištólo at pistol point, at the point of the pistol
strel iz pištóle pistol shot
ročaj pištóle pistol butt, butt of a pistol; (ta vrsta roča pri večjih puškah in orodjih) pistol grip
nastaviti komu pištólo na prsi to hold a pistol to someone's breast
streljati, ustreliti, ubiti koga s pištólo to shoot someone, to gun someone down
udariti koga s pištólo to pistol-whip someone
tok za pištólo holster
streljati s pištólo to shoot
otroška pištóla popgun

pištóla pistolet moški spol ; (pršilnik) appareil moški spol d'arrosage

pištola za iztrelitev razsvetljevalnih raket pistolet éclairant (ali lance-fusée)
pištola na stisnjen zrak, na zamašek pistolet à air comprimé, à bouchon
pleskarska pištola pistolet à peinture
startna pištola pistolet de départ
strel iz pištole coup moški spol de pistolet
streljanje s pištolo tir moški spol au pistolet
nastaviti komu pištolo na vrat (figurativno) mettre le pistolet sous le nez de quelqu'un, mettre le couteau sous la gorge à quelqu'un
ustreliti koga s pištolo tuer quelqu'un d'un coup de pistolet

pištóla pistola f

strašilna pištola pistola detonadora
dvoboj (streljanje) s pištolo duelo m (tiro m) a pistola
strel iz pištole pistoletazo m
nastaviti komu pištolo na prsa poner a alg el puñal al pecho

poignard [pwanjar] masculin bodalo

coup masculin de poignard sunek z bodalom (tudi figuré)
mettre à quelqu'un le poignard sur la gorge komu nastaviti bodalo na grlo, na vrat

prestar posoditi, napósodo dati; služiti, rabiti

prestar atención (a) paziti (na), biti pazljiv, upoštevati
prestar ayuda pomagati
prestar buena acogida honorirati (menico)
prestar buenos oficios, prestar buenos servicios dobro rabiti, s pridom se uporabljati
prestar juramento priseči, položiti prisego
prestar oídos poslušati
prestar (el) oído pazljivo poslušati, prisluškovati, uho nastaviti
prestar salud (pop) kipeti od zdravja
prestar servicio dobro služiti; uslugo napraviti; službo nastopiti, nameščen biti
prestar sobre prenda posoditi proti zastavi (pologu)
prestar trabajo personal tlako delati
prestarse ponuditi se, vdati se, prilagoditi se
no me presto a ello v to se ne spuščam

pretium -iī, n (prim. skr. a-pratā brez povračila, zastonj, práti proti, homersko προτί, jon.-at. πρός, pamfilsko περτί [iz *πρετί], ajol. πρές = sl. proti, ang. price; prim. tudi gr. πέρνημι, περάω, πιπράσκω prodajati, πρίαμαι = lit. perkù kupovati)

1. cena, vrednost: Ter., Plin., Ap. idr., aestimate harum rerum pretia Cu., pretium luere Cu. plačati, pr. statuere merci Pl. oceniti blago, postaviti (nastaviti) ceno blagu, certum pretium constituere Ci. ep. postaviti (postavljati) ceno, pretium facere Varr. določiti (določati) ceno, o prodajalcu = zahtevati ceno: Pl. o kupcu = ponuditi (ponujati) ceno: Mart., Icti., operae eorum pretium faceret L. naj ceni njuno uslugo, pretium conficere Ci. postaviti (postavljati) ceno, da(ja)ti ponudbo (o izklicevanju na dražbi), exquirere pretia L., exquirens per se pretia et usque eo extendens, ut … Suet. cene sam določajoč in (jih) tako dvigujoč (višajoč, navzgor poganjajoč), da … , pretium habere Ci. imeti ceno, biti vreden (o žitu), veljati kaj: O. = in pretio esse L., esse in suo pretio O. imeti svojo pravo vrednost, magni, parvi pretii esse Ci. visoko, nizko biti (o)cenjen, imeti visoko, nizko ceno, iacent pretia praediorum Ci. so padle.

2. meton.
a) denar, denarna vrednost (kot cena za kaj): est pretium in pretio O. denar velja; poseb.: converso in pretium deo H. v denar = v zlati dež; pogosto abl. pretio za denar, z denarjem, z denarnimi (finančnimi) sredstvi: aliquid parare N., aliquem corrumpere Ci., emere Ci., magno (impenso) pretio Ci. idr. za veliko denarja, za visoko ceno, drago, parvo pretio Ci. za malo denarja, za nizko ceno, poceni; occ. α) (na)kupna cena, kupnina: pretium dominis reddere Eutr., emptoribus pretia restituere Eutr. β) odkupnina, (na)kupnina: captivos pretio (proti odkupnini, za odkupnino) remittere Cu., aliquem sine pretio remittere Cu., Iust. ali dimittere Iust. ali dare Eutr. ali recipere Cu. brez odkupnine.
b) plačilo, plača: pretium polliceri Ter., manūs pretium (= manupretium) Ci., L. plačilo za delo, pretium certaminis O. ali palmae pretium victoribus V. plačilo za zmago, pretio affici V. biti poplačan, habes pretium H. poplačan si, hic pretium curae (za delo) dulce erat O., habere operae pretium L., magna operae pretia mereri L.; pogosto v reklu operae (curae Plin. iun., Iuv.) pretium est L., S., H. idr. ali pretium operis est Sil.; tudi samo pretium est (z inf.) vredno biti (truda, dela), da … , izplačati se (trud, delo): operae pretium est neglegentiam eius considerare Ci., Germanico pretium fuit convertere agmen T., facere operae pretium L. storiti kaj, kar je vredno truda; occ. α) plačilo = kazen: L. Andr. fr. idr., verbera, compedes, molae, haec pretia sunt ignaviae Pl., ego pretium ob stultitiam fero Ter., mors pretium tardis O., pretium est mori H., pretium recte et perperam facto L. plačilo ali kazen. β) podkupnina, podmit: adduci pretio ad hominem condemnandum Ci., nec prece nec pretio nec periculo a recta via deduci Corn. γ) dražilo: pretia vivendi Plin. iun.

prō-iciō -ere -iēcī -iectum (pro in iacĕre)

1. vreči (metati) pred koga, komu: proiectum (sc. cani) odoraris cibum H., proicere alicui frustum cibarii panis Ap.; occ. (naprej) iztegniti (iztegovati, iztezati), (po)moliti (pomaljati), pred sebe (pred sabo) držati: brachium Ci., linguam Lucan., pectus ac ventrem Q., hastam N. nastaviti, clipeum prae se L., pedem laevum V. levo nogo postaviti naprej, naprej stopiti z levo nogo; metaf. stavbo napustiti, na stavbi narediti (delati) napušč (tin, izzidek): ius ali servitus proiciendi Icti. pravica narediti nad sosedovim zemljiščem napušč, prizidek, poseb. tin, izzidek; od tod proici moleti, štrleti, strčati: tectum proiceretur Ci., urbs in altum proiecta Ci. v morje moleče (se prožeče, iztezajoče); tako tudi act. proicere in altum Pac. fr., Ca. fr. v (na) odprto morje moleti (štrleti, prožiti se).

2. (s)poditi, odgnati (odganjati), izgnati (izganjati): Sen. ph. idr., puerum ex angiportu Pl., tantam pestem (sc. Catilinam) foras Ci., aliquem ab urbe O.; occ.
a) pregnati (preganjati), izgnati (izganjati): Agrippam in insulam Planasiam T., Sarmaticas proiectus in oras O.
b) lacrimas Auct. b. Alx. preli(va)ti, točiti, verba Sen. ph. izustiti (izuščati), izgovoriti (izgovarjati).

3. tja (na tla, proč, vstran) vreči (metati), zagnati (zaganjati), izvreči (izmeta(va)ti), odvreči (odmetavati), zavreči (zametavati): sarcinas C., effigiem imperatoris T., aquilam intra vallum C., proicere galeam ante pedes V., aliquid in ignem C., quaedam per fenestram Sen. ph., vexillum trans vallum Val. Max., crates C. nametati (da bi z njimi pokrili jarke), alga proiecta V., proiectus ad saxa Ci., proicere arma C. položiti orožje, odvreči orožje, insignia H. odložiti, puellam Pl. izpostaviti, se in forum L. planiti, semet in flumen Cu., se ex navi C. zagnati se (skočiti) z ladje, super exanimem sese proiecit amicum V. se je vrgel, proicere se ad pedes alicuius Ci. pasti na kolena pred kom; s predik. acc.: tribunos insepultos L., aliquem inhumatum Ci.; pren.: cives in aperta pericula V. pehati, se in hoc iudicium Ci. (kot priča) siliti k tej pravdi, in has miserias proiectus sum S. pahnjen sem, proicere se in muliebres fletus L. planiti v jok (tarnanje), ponižati se do … ; tako tudi pass.: in concubitum amicorum proiecta Iust., proiecta senatūs auctoritas T. propadla.

4. metaf.
a) zavreči (zameta(va)ti), odkloniti (odklanjati), zavrniti (zavračati), vnemar pustiti (puščati), opustiti (opuščati), odpoved(ov)ati se čemu, izogniti (izogibati) se česa, čemu: patriam virtutem C., libertatem Ci., ampullas H., pudorem O., spem salutis Plin. iun., queritur in contione sese proiectum ac proditum a Pompeio C., proiectis omnibus (vse pustivši vnemar) fugae consilium capere C., proicere animam V. usmrtiti (ubiti) se.
b) (ob določenem času) koga odgoditi, odložiti (odlagati), preložiti (prelagati), zavrniti (zavračati), postaviti (postavljati) pred vrata, izločiti (izločati): ii, qui ultra quinquennium proiciantur T. — Od tod adj. pt. pf. prōiectus 3

I.

1. (naprej, ven) moleč, štrleč, iztezajoč se, pomaljajoč se: saxa V., proiectae orae continentis L., neuter proiectus, neuter paulo proiectior Suet.; subst. prōiectum -ī, n tin, izzidek, pomol pri stavbah: Icti.

2. metaf.
a) izreden, izjemen, odličen, izvrsten, sijajen: proiecta iustitia est atque eminet Ci., audacia Ci., cupiditas Ci. nezmerna.
b) nagnjen k čemu, dojemljiv za kaj, podvržen čemu: homo ad audendum proiectus Ci. zelo drzen človek, pravi vratolom(než), in libidinem proiecti Iust., proiectissima ad libidinem gens T., proiectus in verba Amm., Gell. —

II.

1. naprej, na tla vržen, (na tleh) ležeč: proiecti ad terram C., viridi proiectus in antro V., ante simulacra proiecti C., proiecto opem ferre O., insula proiecta in meridiem Plin.

2. metaf. zavržen, zaničljiv, zaničevanja vreden, nizek, podel: consulare imperium L., servientium patientia T., quid esse vobis aestimem proiectius? Prud.
b) potrt, povešen, malodušen, pobit: vultus T. — Adv. prōiectē zaničljivo, malomarno, brezskrbno, brezbrižno, nebrižno, neskrbno, ravnodušno: ignoscere Tert.

pŕsi chest, breast (tudi figurativno); anatomija thorax; (ženske) bosom, breast

do pŕsi (prislov) breast-deep
do pŕsi v vodi chest-deep in water
ploskih pŕsi flatchested
razgaljenih pŕsi bare-bosomed
nastaviti komu meč, revolver na pŕsi (figurativno) to force someone at the point of one's sword, at pistol point
odstaviti od pŕsi to wean
pritisniti koga na pŕsi to press someone to one's bosom
trkati se po pŕsih to beat one's breast

pūblicō -āre -āvī -ātum (pūblicus)

1. narediti (delati), razglasiti (razglašati), proglasiti (proglašati) kaj za državno last, v imenu države zaseči (zasegati), zapleniti (zaplenjevati), odvze(ma)ti, konfiscirati: bona C., L., N., Plin. iun., privata Ci., pecuniam L., pecunias S., regnum C., agros Ci., aurarias T.; meton.: Ptolemaeum Ci. Ptolemajevo imetje, libertinos Suet. imetje osvobojencev.

2. vse ljudi (vse ljudstvo, občinstvo) udeležiti (udeleževati) česa, vse ljudi (vse ljudstvo, občinstvo) narediti (delati) deležne česa, v javno (upo)rabo prepustiti (prepuščati), v javno (upo)rabo izročiti (izročati), za javno (upo)rabo določiti (določati), za javno (upo)rabo (za javni namen) ustanoviti (ustanavljati): Naev. ap. Prisc., Vell. idr., Aventinum L. (v zazidavo, v pozidavo), silvae et ambulationes in usum populi Suet., bibliothecam Plin., bibliothecas Suet., simulacrum Suet. javno postaviti, corpus suum vulgo Pl. ali pudicitiam T. javno nastaviti (nastavljati), javno proda(ja)ti = prostituirati (se); tako tudi: utrum tibicina debeat publicari Q.

3. occ.
a) javno (po)kazati, javno dokaz(ov)ati: studia sua T., ingenium, virtutem Sen. ph., se Suet. javno nastopiti (nastopati).
b) objaviti (objavljati), izda(ja)ti, razode(va)ti, razkri(va)ti, da(ja)ti na svetlo (na plan(o)): Plin. idr., epistulas, orationem, oratiunculam Plin. iun., libellos Suet., reticenda Iust.

puñal moški spol bodalo; glodajoča žalost

poner un puñal al pecho (ali a la garganta) nastaviti nož na vrat; ugnati