Franja

Zadetki iskanja

  • rahločuten pridevnik
    1. (nežen; občutljiv) približek prevedkaérzékeny
    rahločutna narava ▸ érzékeny alkat
    rahločutna duša ▸ érzékeny lélek
    rahločutno bitje ▸ érzékeny teremtés
    A vseeno je nekaj rahločutnih obiskovalcev zaradi smradu zapustilo predstavo. ▸ Ennek ellenére néhány érzékeny látogató a bűz miatt kiment az előadásról.
    Se pod surovo zunanjostjo skriva rahločutno srce? ▸ A nyers külső alatt érzékeny szív rejtőzik?

    2. (razumevajoč) približek prevedkaegyüttérző
    rahločuten človek ▸ együttérző ember
    Bil je občutljiv in rahločuten človek, ki mu ni bilo vseeno za stiske ubogega, revnega naroda. ▸ Érzékeny és együttérző ember volt, akit nem hagyott hidegen a nyomorúságban és szegénységben élő nemzet nélkülözése.

    3. (o zgodbi) ▸ megható, megindító, érzelmes
    rahločutna drama ▸ megható dráma
    rahločutna zgodba ▸ megindító történet
    Zgodba je izjemno rahločutna in ganljiva in je primerna za vse najstnike in tudi razne intelektualce. ▸ A történet kivételesen érzelmes és megható, és megfelel a tizenéveseknek, és mindenféle értelmiséginek.

    4. (o zvoku ali podobi) približek prevedkafinom
    rahločuten ton ▸ finom hangzás
    Z izbiro inštrumentov je pesmim vdahnil lasten rahločutni ton. ▸ A hangszerválasztással a dalokat saját, finom hangzással szőtte át.
  • res, rei, f (iz indoev. kor. *rēi̯- posest, posestvo, bogastvo; prim. skr. rā́ḥ posestvo, bogastvo, rāti, rāsatē daje, podeljuje, rātíḥ podelitev)

    I.

    1. posestvo, imovina, imetek, imetje, premoženje, blago: res familiaris C., Ci., N. zasebno premoženje, res et possessiones Icti. premično in nepremično blago = premičnine in nepremičnine, aestimationes possessionum et rerum C., pro re nostrā Ter. našemu premoženju primerno, res fidesque S. imetje in kredit (zaup), res eos iam pridem, fides nuper deficere coepit Ci., res tuas tibi habeto = vzemi svoje imetje nazaj (formula pri ločitvi), et genus et virtus nisi cum re (plemstvo brez denarja) vilior alga est H., rem quaerere Pl. ali rem facere Ter. pridobivati si imetje (premoženje), rem conficere Ci. zapraviti premoženje (imetje), erat ei pecuaria res ampla et rustica sane bene culta et fructuosa Ci. veliko živine in lepo obdelano posestvo, servorum exercitūs illum in urbe conscripturum fuisse, per quos totam rem publicam resque privatas omnium possideret? Ci.; od tod rēs pūblica, pa tudi (zlasti pri zgodovinarjih) samo rēs državno imetje, državno premoženje: cum tu reliquias rei publicae dissipavisses Ci., si res essent refectae N.
    b) državna blaginja, državna korist, državni prid, uspeh (korist) države: e (ex) re publicā est N., Ci., L. državi je v prid, državna blaginja zahteva, e re publica facere Ci. ali ducere L. državi v prid.
    c) država, občina: rem publicam administrare N., gerere Ci., res Romana H., L., Persicae res Cu., res Albana L., tria genera rerum publicarum Ci., res eorum civibus … agris aucta S.; v pl.: res Priami evertere V., incruenta urbs et res sine discordia translatae T.
    d) državna oblast, državna uprava: res publica erat penes eum N., rem publicam alicui tradere N., rem publicam attingere, capessere Ci., N. = accedere ad rem publicam N. posvetiti se državništvu (politiki), versari in rebus publicis N. ukvarjati se s politiko, sentire eadem de re publica Ci. biti istega političnega mišljenja (prepričanja), rerum potiri N., Cu. zavladati, polastiti se najvišje oblasti.

    2. meton. prid, korist, hasek, hasen, sreča: res magis quaeritur, quam clientium fides Pl., in rem suam convertere Ci. v svoj prid (svojo korist) obrniti (obračati), okoristiti (okoriščati) se, quidnam facerent de rebus suis N. glede na svoj prid, aliquem suis rebus abalienare N., id frustra an ob rem faciam S. s pridom, in rem conducit (est) koristno je z inf. (S., L.) ali z ACI ali ut in cj.: Pl., Ter. idr., ex tua re est ut moriar Pl. tebi koristi, ex re mea Ci. meni v korist, haec tuā re feceris Pl. sebi v prid, subdole ab re consulit Pl. svetuje na (v) škodo; ab re visum est Ci. zdelo se je nekoristno, neprimerno; occ. vzrok, razlog, povod, le v zvezah: eā (eādem) re, hāc rē, quārē; ob eam (hanc) rem, quam ob rem zato, zaradi tega: Pl., Ci., Lucr. idr., nulla aliā rē (zaradi ničesar drugega = le (samo) zaradi) quam bonitate hereditates exsequi N.

    3. (poseb.)
    a) opravek, opravilo, podjetje, zadeva: rem cum aliquo transigere Ci., nullius rei praes factus est N. ni bil porok pri nobenem podjetju, neque postea res ulla gesta est publice N. državni posel, ei rei praefecit Datamem N. to podjetje je zaupal, cum tantis rebus praefuisset N. ko je bil vodil tolika podjetja, felix rerum exitus Cu., de communi re dicere C.; od tod: tecum mihi res est Ci. s teboj imam opravek, s teboj imam (mi je) opraviti, sibi cum Thebanis rem esse N. imajo opraviti (imajo opravek, imajo pravka) s Tebanci (= bojevati se morajo s Tebanci).
    b) pravna stvar, pravna zadeva, pravda(nje), tožba, sodni proces (splošneje kot causa): utrum rem an litem dici oporteret Ci., rem indicare Ci., de rebus ab isto cognitis iudicatisque et de iudiciis datis Ci., in ius de sua re numquam iit N. o svoji stvari, quarum rerum, litium, causarum condixit pater patratus Formula vetus ap. L.
    c) ukvarjanje, pečanje s čim: res frumentaria Ci. sprva žitna zaloga, zaloga živeža, živež, potem zalaganje (preskrbovanje, oskrba) z živežem, res militaris C. ali bellica Ci. bojevanje, vojskovanje, res navalis L. pomorstvo, mornarstvo, res rustica Col. ali res rusticae Ci. poljedelstvo, kmetijstvo, kmetovanje, res urbana Ci. civilno poslovanje, mirovni opravek, opravek v miru, res divina Kom., N., V. in pl. res divinae Ci. žrtvovanje; v pl. tudi verske zadeve, verstvo: C.

    II. splošno

    1. reč, stvar, zadeva, predmet: res, quae numquam fuerunt, ut Scylla Ci., divinae humanaequae Ci., ignorantia bonarum rerum N. dobrih stvari = oblizkov, poslastic, natura rerum Ci. = narava, priroda, svet, caput rerum (glavno mesto sveta) urbs Romana O., rerum repertor V. stvarnik sveta; poseb. pogosto gen. rerum: abdita, ficta rerum H. = abditae, fictae res skrivnosti, izmišljotine; rerum (pleonast.): timeo, quid rerum gesserim Pl., quid rerum geritis Pl., Cat.; tako se z rerum okrepi superl.: maxima rerum Roma V. največje (na svetu, gr. τῶν ὄντων), rerum pulcherrima, Roma V. najlepši, pulcherrima rerum eloquentia Q., vēnit vilissima rerum hic, aqua H., pulcherrime rerum, maxime rerum H. ljubi moj, moje vse; pesn.: fessi rerum V. od trpljenja utrujeni.

    2. reč, stvar, zadeva, predmet = determinativni zaimek nekaj, kaj, to, da se obnovi oz. prikliče v spomin
    a) kaka predhodna beseda: vinum ad se importari non sinunt, quod eā re (= vino) … homines effeminari arbitrantur T., multae artes … quibus rebus exculta est hominum vita Ci.
    b) kak predhoden pojem: claudus fuit altero pede: quae res (= id, quod to, kar = in to = in ta hiba) aliquid afferebat deformitatis N., quae res ei maturavit mortem N. ta stvar pa = to pa, Dion rem eo perduxit M. jo je prignal do tega, res una solaque H. eno edino (sredstvo); tako lat. redno opisuje neutr. subst. adj. in pron. v tistih (odvisnih) sklonih, v katerih bi se ne ločila od moškega spola, npr. nihil, nullius rei, nulli rei, nullā re; id, eius rei, ei rei, ea re (aliquis, hoc idem itd.); še zlasti v pl. multa, multarum rerum, multis ali bis rebus (dat. in abl.); včasih tudi v acc.: multas res novas (= multa nova) in edictum addidit N. veliko novega. Zato subst. res v takih zvezah nav. ne slovenimo, ampak ga večinoma nadomeščamo z neutr. ob njem stoječega prilastka, npr.: ea res to, de eā re o tem, nulla res nič, utraque res oboje, multae res mnogo, veliko, his (quibus) rebus s tem, od tod, zato, tako, in omnibus rebus v vsem itd., suis rebus consulere N. za svoje (za sebe samega, zase) skrbeti; prim. res cibi = cibus Ph., res Veneris ali res Venereae Ci. = Venus užitek ljubezni, ljubezen.

    3. (kolekt.) stvar, stanje, položaj, okoliščine, razmere: auctoritas … adhibeatur ad monendum non modo aperte, sed etiam acriter, si res postulabit Ci., res autem haec est Ci. stvar je pa ta(ka), e re natā Ter. = pro re natā Ci. ali samo pro re L. po okoliščinah, kakor nanesejo okoliščine, glede na okoliščine, in omnibus rebus (v vseh položajih) singulari fuit industriā N., tanta rerum commutatio N. sprememba (obrat) razmer, id ex rebus et temporibus indicari potest N. po časovnih razmerah, glede na časovne razmere, res bene (male) se habet Ci. razmere dobro (slabo) kažejo, dobro je (kaže), slabo je (kaže), res ita se habet Ci. stvar je taka, tako je to; poseb. res adversae neugodne razmere = nesreča, res secundae ugodne razmere = sreča; pesn.: res dubiae V. nevaren položaj, res laetae V., rerum fiducia V. prepričanost, zaupanje v srečo, cardo rerum V. „obratišče“, prelomnica, mejnik usode, res egenae V. nesreča, beda, sunt lacrimae rerum V. za nesrečo, imperitus rerum Ci. razmer, res in suspicionem venit Ci. dvomi se, res in opinione est Ci. misli se, novis rebus (novotarije, državni prevrat) studere Ci., Atheniensium rebus studere N. biti atenskega mišljenja, biti na atenski strani, simpatizirati (držati) z Atenci, rebus Gallicis favere C. biti naklonjen Galcem, podpirati Galce.

    III. (s posebnim poudarkom dejanstvenosti)

    1. delo, dejanje, čin: magnas res mari gessit N., conclamant se ituros: clamoremque res est secuta L., res dicta secuta est O. rečeno storjeno, aut consilio aut re iuro Ter., tantarum rerum gloria V., rebus spectata iuventus V. v dejanju (dejanjih, dejansko) preizkušena; poseb. pogosto: res gerere, rem gerere (bene, male) Ci. idr. kako nakano (namero, načrt) izvesti (dognati); occ. (o poveljniku): re bene, male gesta N., C. po srečni, po nesrečni bitki (vojni), arma ante rem nitentia L. pred bojem; zelo pogosto: res gestae dejanja, auctor rerum L. izvrševalec (prim. gerō).

    2. dogodek, prigoda, zgoda, dogodivščina, pripetljaj, pripetek, prikazen, pojav, fenomen: res magna L. pomemben dogodek, res nova N., V. idr. pojav, prosperae inopinataeque res N., res dura et regni novitas me talia cogunt V.; occ. res veteres Ci. stari vek, zgodovina, povest(nica): res Italicae N.; v pl.: res populi Romani perscribere L., rerum scriptor L. zgodovinar, zgodovinopisec, povestničar, povestničnik.

    3. dejanska stvar, dejstvo: satis est unam rem exempli gratiā proferre N., sine nominibus res notavit N., rerum exempla N. značilna dejstva; occ.: vana missa est vox auguris: exitus illam resque (uspeh) probat O., servus, ut res ipsa declaravit, frugi atque integer Ci.; abstr. dejanstvenost, dejanskost, dejanstvo, resničnost, stvarnost, bitnost, bistvo, bit, vsebina, resnica (poseb. pogosto v naspr. z verbum, vocabulum, nomen idr.): rem opinor spectari, non verbā Ci., causam apud Philippum regem verbo (le po imenu), re ipsā quidem (v resnici pa) apud Polyperchontem iussus est dicere N., populi nomine, re autem verā sceleratissimo latrocinio Ci., res atque veritas ipsa Ci. prava pravcata resnica, rem ipsam putasti Ter. pravo si pogodil, re verā Ci., H., N. = re ipsā Ter., N., Ci. (za)res, resnično, v resnici, res est Pl. res je (to) tako, ut res erat S. kakor je bilo v resnici, hoc (id), quod res est Kom. kakor je v resnici; tudi samo: quod res est Ci. ep., positum esse in re Ci. res biti, quid in re sit Ci. kaj je res; gl. tudi reāpse.

    Opomba: Gen. in dat. sg. rēī: Lucr., gen. sg. rei enozložen na koncu verza: Lucr.
  • ressusciter [resüsite] verbe transitif zopet oživiti; figuré obuditi k življenju; médecine postaviti spet na noge: obnoviti; verbe intransitif vstati od mrtvih; médecine ozdraveti, preboleti hudo bolezen; figuré zbuditi se v novo življenje

    ressusciter lés morts zbuditi, oživiti mrtve
    alcool masculin à ressusciter un mort (močan) alkohol, ki bi še mrtvega obudil
    ressusciter une mode, un art obnoviti, zopet oživiti neko modo, umetnost
    ressusciter des souvenirs obujati spomine
    cette bonne nouvelle m'a ressuscité ta dobra novica me je spet oživila
    la nature ressuscite à chaque printemps narava spet oživi vsako pomlad
    notre pays ressuscite naša dežela se prebuja v novo življenje
  • revolt2 [rivóult] neprehodni glagol
    upreti se, (s)puntati se (against proti)
    odpasti (from od)
    figurativno čutiti odpor do, zgražati se, zgroziti se, biti ogorčen
    prehodni glagol
    spuntati, povzročiti odpor (stud, ogorčenje zgražanje), navdati z ogorčenjem, ogorčiti, (z)revoltirati

    to revolt against dvigniti se proti; upreti se
    to revolt from odkloniti priznanje nadoblasti
    to revolt to the enemy upreti se in preiti k sovražniku
    my conscience revolts at this idea vest se mi upre, zgrozi ob tej misli
    my nature revolts against this treatment moja narava se upira temu ravnanju
    to be revolted at upreti se (čemu)
    your bad manners revolt me vaše slabe manire me odbijajo
  • romántičen (-čna -o) adj.

    1. um., lit., muz. romantico

    2. romantico, sentimentale:
    romantična narava una natura romantica
    romantično sanjarenje fantasticheria romantica
    romantična ljubezen amore romantico

    3. pren. romantico:
    romantična pokrajina paesaggio romantico
    romantična dogodivščina avventura romantica
  • saturnine [sǽtə:nain] pridevnik (saturninely prislov)
    otožen, žalosten, melanholičen, mrk, mračen, čemern, vase zaprt; svinčen
    medicina zastrupljen s svincem

    saturnine poisoning zastrupljenje s svincem
    a saturnine temper melanholičen temperament (narava)
    Saturnine rojen v znamenju Saturna
  • servīlis -e (servus) suženjski, hlapčevski, podložniški, podrejen, podrejajoč (se), ponižen, pokoren, servilen: PL., VAL. MAX., Q., IUST., CL., ICTI. idr., iugum, munus, vestis CI., percunctatio CI. suženjska radovednost, bellum CI., FL. ali tumultus C., imperium S. AP. AUG. zoper sužnje, proti sužnjem, terror L. strah pred sužnji, strah pred nemiri sužnjev, indoles L. suženjska nrav (narava, čud), animus T. suženjska duša, manus H., nil servile H., officia PR., litterae SEN. PH. znanstveno vedenje, znanje sužnja (branje, pisanje, računanje ipd., naspr. litterae liberales), supplicium L., poena PETR., servilem in modum C. = adv. servīliter (po) suženjsko, na suženjski način, hlapčevsko, podložniško, podrejeno, servilno, ponižno, pokorno: PETR., SID. idr., ne quid serviliter muliebriterve faciamus CI., omnia serviliter pro dominatione T., serviliter saevire FL., serviliter currere TERT.
  • silvestris -e (silva)

    1. gozdnat, z gozdom (gozdovi, hostami) obrasel: mons Varr., collis C., via Ci., loca montuosa et silvestria Ci., tumulus L., saltus Cu., ager H., Col., regio Plin.; subst. silvestria -ium, n gozdnati kraji: Plin., an etiam per Thraciam saltus patentes qui angusti erant, et plana ex arduis et culta ex silvestribus facere potui L.

    2. gozden, v gozdu (gozdovih) živeč, v gozdu (gozdovih) se nahajajoč, iz gozda izhajajoč (prihajajoč), hosten, šumski: fraga nata sub umbra silvestri O., numen O., Plin., gens L., homines H., belua (= lupa) Ci., eductosque pares silvestri ex ubere (sc. lupae) reges Pr., cursus Ci. v (po) gozdu, bellum Lucr., materia L. gozdni les, dona Cat., musa V., Lucr. gozdna, podeželska, selska, pastirska pesem; od tod feritas silvestris L. prvobitna (prvotna, prvinska) divjost.

    3. divje rastoč, samorasel, samorašč, divji: arbor V., Col., baca V., corna H., oliva O., cicer, cucumis, faba, pruna, rosa Plin., prunus Col., Plin., gallinae, arietes Col., tauri Plin., mel Plin., silvestria omnia odoratiora sativis Plin., est et alterum genus eius silvestrius Plin., silvestriora omnia tardiora Plin.; metaf.: animus V. divja narava (rast).

    Opomba: Sinkop. gen. pl. silvestrûm: Acc. fr. Poklas. nom. sg. m silvester: Col., Plin., Sen. tr.
  • sovrážiti (-im)

    A) imperf.

    1. odiare, detestare:
    divje, smrtno sovražiti odiare, detestare a morte
    sovražiti koga kot kugo, kot psa, sovražiti iz dna duše, iz dna srca odiare dal profondo del cuore

    2. detestare, aborrire, non sopportare:
    narava sovraži praznino la natura aborrisce il vuoto
    sovražiti lenuhe non sopportare i fannulloni

    B) sovrážiti se (-im se) imperf. refl. odiarsi, detestarsi; non sopportarsi:
    sovražiti se kot pes in mačka essere come cane e gatto, come il diavolo e l'acqua santa
  • stvarnic|a ženski spol (-e …)
    stvarnica narava die Allmutter (Natur)
  • sunny [sʌ́ni] pridevnik (sunnily prislov)
    sončen; jasen kot sonce, svetel, sijoč
    figurativno zlat
    figurativno veder, vesel, srečen

    sunny exposure sončna lega
    a sunny disposition vedra narava (značaj)
    sunny locks zlati kodri
    a sunny room sončna soba
    a sunny smile veder, vesel nasmeh
    the sunny side (of life) sončna, lepa stran (življenja)
    to be on the sunny side of 50 ne še biti 50 let star
    to look on the sunny side of things videti (le) lepo stran življenja, vedro gledati na življenje
  • trágičen tragic, tragical; calamitous

    trágično prislov tragically
    trágičen dogodek a tragic event
    trágična ironija tragic irony
    trágičen konec dreadful (ali shocking) end
    trágična narava (čud) tragic nature, tragedy
    ne jemlji tega tako trágično don't make such a tragedy of it
    teh stvari ni treba trágično jemati these matters must not be taken too seriously, we must not make a mountain out of a molehill
  • ubogljív obedient; submissive; docile

    ubogljíva narava a compliant nature
  • umetnišk|i [é] (-a, -o) künstlerisch; Künstler- (atelje das Künstleratelier, poklic der Künstlerberuf, roman der Künstlerroman, četrt das Künstlerviertel, družina die Künstlerfamilie, kolonija die Künstlerkolonie, narava die Künstlernatur, skupina die Künstlergruppe, hotenje das Kunstwollen, ime der Künstlername, življenje die Künstlerexistenz), Kunst- (nazor die Kunstanschauung, predmet der Kunstgegenstand, proza die Kunstprosa, razstava Kunstausstellung, vrednost der Kunstwert, ustvarjanje das Kunstschaffen, sredstvo das Kunstmittel, ustvarjanje das Kunstschaffen)
  • unreserved [ʌnrizə́:vd] pridevnik (unreservedly prislov)
    nerezerviran, nezadržan; odprt, iskren; ki ni naprej naročen (rezerviran); popoln, neomejen, brez omejitve

    unreservedly brez omejitve; odkrito
    unreserved approval absolutna odobritev
    an unreserved nature odkritosrčna narava
  • upitomiti upitomim (se) udomačiti (se), ukrotiti (se): upitomiti divlju životinju, medvjeda; surovog muža; njegova se ćud upitomila njegova narava je postala blažja
  • vacuum1 [vǽkjuəm] množina vacuums, vacua [-kjuə] samostalnik
    fizika praznina, brezzračen prostor, vakuum; prostor z zelo zmanjšanim pritiskom
    figurativno praznina, luknja
    (= vacuum cleaner) sesalnik za prah

    a perfect vacuum popolna praznina
    nature abhors a vacuum narava mrzi praznino
    his death has left a vacuum in her life njegova smrt je pustila praznino v njenem življenju
  • ved|er [é/ê] (-ra, -ro) človek: heiter, frohsinnig; nebo: heiter
    vedra narava die Frohnatur
    pod vedrim nebom im Freien, unter freiem Himmel
    z vedrega neba aus heiterem Himmel
  • vijòglav -a -o vijeglav, ki vrti glavo: -a varoškinja; -a priroda nemirna, nestalna narava
  • vólčji wolfish; like a wolf; a wolf's

    vólčja češnja botanika deadly nightshade, belladonna
    vólčja jama (past) wolf trap
    vólčja koža (kožuh) wolfskin
    vólčja narava wolfish nature
    vólčja lakota wolfish hunger, ravenous appetite