Franja

nagr̀cati se -āmo se
1. napolniti se, natrcati se, natlačiti se: nagrcalo se tu svega i svašta
2. nagnesti se: nagrcala se puna soba ljudi

nauseate [nɔ́:sieit, -ši-]

1. neprehodni glagol
iti na bljuvanje; gabiti se (at)

2. prehodni glagol
zagabiti, zagnusiti; bljuvati; napolniti z gnusom

odōrō -āre -āvī -ātum (odor)

1. z dišavo napolniti (napolnjevati), odišaviti (odišavljati): aëra fumis O., mella Col.

2. (po)duhati, (po)vohati, (po)vonjati: odorata et senti quam suave est Aug., quod naribus potius audiret, odoraret oculis, auribus cerneret Lact., nares habent et non odorabunt Vulg., libationem Vulg., o. canales Tert. — Od tod pt. pf. odōrātus 3
a) odišavljen, nadišavljen: odorati capilli H.
b) (blago)dišeč, vonjív, vonljív, vonjàv, dehtív, dehtèč: Plin. iun., Tib., Cl. idr., o. herbae O., cedrus V., odorati imbres Sen. rh., cupressorum odoratius lignum Ap., flores odoratissimi, liquor odoratior Plin., unguenta odoratissima Aug.; meton.: o. Indi Sil. ali Armenii Tib. (v njihovih deželah namreč rastejo dišave).

overstock² [ouvəstɔ́k] prehodni glagol
napraviti preveliko zalogo, preveč napolniti
ekonomija preplaviti

ozonírati ozònīrām ozonizirati, napolniti z ozonom

paper² [péipə] prehodni glagol
zaviti v papir; napisati, pismeno opisati; tapecirati s tapetnim papirjem; vlepiti vezni list (in ; knjigovezništvo)
sleng napolniti dvorano z zastonjkarji

per-sonō -āre -sonuī (per in sonāre)

I. trans.

1. skozi in skozi (za)šumeti, z glasovi napolniti (napolnjevati), (za)zveneti skozi kaj: regna latratu, aequora conchā V., amoena litorum T., gemitu regiam Cu. glasen jok zagnati, glasno (za)jokati, mihi qui personat aurem H. ki mi kliče (trobi) na uho.

2. na (vso) moč (za)kričati, glasno (za)klicati: haec personat ardens Sil.; z ACI: Ci., L.

3. glasno oznaniti (oznanj(ev)ati), naznaniti (naznanj(ev)ati), (raz)trobiti, (raz)trobentati, razglasiti (razglašati), napoved(ov)ati, oklic(ev)ati: eas res in angulis Ci.; z ACI: illa vox secum consules facere acerbissime personabat Ci., Baiae personant huc unius mulieris libidinem esse prolapsam Ci.; occ. opevati, glasno slaviti: Prud., Aug., Achilles fortium virorum laudes personans Cu. slavna dela (dejanja) junakov, plausibus p. formam principis T. z glasnim ploskom slaviti.

4. na kako glasbilo igrati, trobiti, brenkati: classicum Ap., nunc citharā, nunc lyrā personatur hendecasyllaborum volumen Plin. iun. —

II. intr.

1. glasiti se, razlegati se, doneti, zveneti: Ap., Gell., Lact., domus cantu personat Ci. po hiši se razlega petje, personat regia ploratu Cu., id totis castris personabat L., aures personant vocibus Ci. po ušesih mi zvenijo glasovi; metaf.: plebs personabat plausu composito T. ljudstvo je ploskalo, ii plausibus personare T.

2. oglasiti (oglašati) se, (za)igrati, (za)brenkati: citharā Iopas personat V.

Opomba: Pf. personavit: Ap.; inf. pf. personasse: Prud.

per-strepō -ere -strepuī (per in strepere)

I. intr. velik hrup delati (zganjati), silno (močno, glasno) hrumeti, kričati, šumeti, (za)doneti: Ter., Sen. ph., Ap., tellus perstrepit Sil., rumor in arcana iamdudum perstrepit aula Stat. —

II. trans.

1. skozi in skozi (za)šumeti, z glasovi napolniti (napolnjevati), skozi kaj (za)doneti, (za)zveneti: Ap., latas aedes Cl.

2. velik hrup delati s čim: nonne haec quotidie perstrepunt Ariani? Ambr.

per-vapōrō -āre (per in vapōrāre) povsem napolniti (napolnjevati) s (so)paro, pregre(va)ti: solium Petr. (?).

petrol² [pétrəl] prehodni glagol
napolniti tank z bencinom, tankati

prejudice² [prédžudis] prehodni glagol
prejudicirati (in favour of za; against proti)
naprej določiti sodbo, napolniti s predsodki
pravno škoditi, oškodovati

quilt [kwilt]

1. samostalnik
prešita odeja

2. prehodni glagol
prešiti odejo, vatirati, napolniti (z žimo, vato, volno) in prešiti
sleng pretepsti, premlatiti
britanska angleščina kompilirati, sestaviti iz raznih knjig (često together)

rabboccare v. tr. (pres. rabbocco)

1. napolniti do roba (steklenice)

2. gradb. zravnati površino (z ometom)

rack² [ræk] prehodni glagol
opremiti (hlev) z jaslimi; napolniti jasli s krmo; namestiti ali postaviti na polico, obesiti na obešalnik; hraniti, krmiti (konja)

to rack up a horse privezati konja k jaslim, dati konju sena v jasli

radere^*

A) v. tr. (pres. rado)

1. briti:
radi e getta britvica za enkratno uporabo

2. rušiti:
radere al suolo do tal porušiti

3. pren. (rasentare) oplaziti; iti, hoditi tik ob

4. napolniti do roba (merico)

B) ➞ radersi v. rifl. (pres. mi rado) pog. obriti se

recharge [ri:čá:dž]

1. samostalnik
vojska ponoven napad ali juriš; ponovno nabitje (orožja, puške)
elektrika ponovno, novo polnjenje (baterije)

2. prehodni glagol
zopet napasti ali jurišati na; zopet obdolžiti, obtožiti
elektrika zopet napolniti (baterijo)

refresh [rifréš]

1. prehodni glagol
osvežiti, poživiti; okrepčati; zopet oskrbeti, preskrbeti (with z)
znova napolniti (baterijo); (redko) (s)hladiti

to refresh one's memory osvežiti si spomin
a drink will refresh me pijača me bo osvežila
the rain has refreshed the plants dež je osvežil rastline
to refresh oneself osvežiti se, okrepčati se

2. neprehodni glagol
okrepiti se, osvežiti se, zopet oživeti, opomoči si; (o ladji) vzeti novo zalogo hrane
sleng najesti ali napiti se

re-sonō -āre -āvī (-sonuī: Porph.) (re in sonāre)

I. intr.

1. razlegati se, odmevati: Pac. ap. Non., O., Iust., Cat. idr., resonant plangoribus aedes V., resonans theatrum Ci., suave locus voci resonat H. sladko (prijetno) odmeva, ubi non resonant imagines Varr. (o odmevu, (od)jeku); od tod metaf.: gloria virtuti resonat tamquam imago Ci. je tako rekoč odmev (odziv) kreposti.

2. oglasiti (oglašati) se, (za)zveneti, (za)doneti, zadone(va)ti: Pl., Lucr. fr. idr., aera resonant O., e sacra resonant examina quercu V., nervos resonare Ci., venenum e poculo eiecit, ut resonaret Ci., Albunea resonans H. žuboreča, ignis resonans caminis Sen. tr. prasketajoč. —

II. trans.

1.
a) z zunanjim obj. narediti (povzročiti, storiti), da kaj odmeva, da se kaj odziva, da(ja)ti čemu odmev (odziv), omogočiti (omogočati) čemu odmev, napolniti (napolnjevati) z glasovi, odmevati od česa, (za)doneti od česa: lucos assiduo cantu resonat (sc. Circe) V.
b) z notranjim obj.: litoraque alcyonem resonant (glas vodomcev), acalanthida dumi V., resonant mihi „Cynthia“ silvae Pr. odmevati od … , po gozdovih odmeva … , doces silvas resonare Amaryllida V. ime Amarilida, ora Hylan semper resonantia Val. Fl. venomer odmevajoče od imena Hila, po katerih vedno odmeva ime Hila, umbrae resonarent triste et acutum H. sence povzročajo odmev milega in ostrega (rezkega, vreščavega) glasu = govorijo z milim in ostrim (rezkim) vreščavim glasom; od tod pass. impers.: in fidibus testudine resonatur (sc. sonus) Ci. nastane odmev.

2. (poznolat.) reči, povedati, govoriti: vernacula principi resonantes Amm.

Opomba: Od star. soobl. re-sonō -ere so se ohranile obl. resonit: Pac., Acc., resonunt: Enn.

riaffollare v. tr. (pres. riaffōllo) spet napolniti, zapolniti; spet nagnesti

riarmare

A) v. tr. (pres. riarmo)

1. ponovno oborožiti, oboroževati

2. voj. ponovno napolniti

3. ekst. spraviti v red, spet pripraviti za obratovanje

B) ➞ riarmare, riarmarsi v. intr., v. rifl. (pres. /mi/ riarmo) ponovno se oborožiti, oboroževati