Franja

mezz'ora f

1. pol ure

2. ekst. malo, nekaj časa

midget [mídžit] samostalnik
pritlikavec; nekaj majhnega

midget golf mini golf
midget race dirka avtomobilčkov

miniature [-njatür] féminin miniatura, majhna risba ali slika; okrašena začetna črka (v starih rokopisih, knjigah); figuré majhna umetnina; figuré nekaj v majhnem merilu

en miniature v miniaturi, v malem
un Paris en miniature Pariz v malem

minutenlang nekajminutni; Adverb nekaj minut

mitbekommen^* dobiti; figurativ ujeti, razumeti, nekaj slišati (o); (teilnehmen) biti zraven

Mittelding, das, nekaj srednjega, nekaj na sredi (med)

Mitwisser, der, (moška) oseba, ki zaupno nekaj ve/ki ve za kaznivo ipd. dejanje

Mitwisserin, die, ženska, ki zaupno nekaj ve/ki ve za kaznivo ipd. dejanje

mōmentāneus 3 (mōmentum) samo za hip (trenutek), hipen, trenuten, le nekaj časa trajajoč, začasen: Vulg., Tert., Ambr., domūs Cass. zgrajene za trenutno potrebo.

mōmentārius 3 (mōmentum)

1. samo za hip (trenutek), hipen, trenuten, le nekaj časa trajajoč, začasen: Lamp., Icti., vita Ap., maritus Ap. le za trenutek se mudeč pri svoji ljubici.

2. v trenutku (takoj, hipoma) delujoč, venenum Ap.

mortālis -e, adv. mortāliter (mors)

I. pass.

1. umrljiv, smrten, smrti podvržen, smrti zapisan (naspr. immortālis): omne animal esse mortale Ci., animi sunt in corporibus mortalibus Ci., quid in iis mortale et caducum, quid divinum aeternumque sit Ci.; subst. mortālis -is, m smrtnik, človek: Enn., Varr., T. idr., turpe deum mortali cedere O., defendo multos mortales Ci., dux atque imperator vitae mortalium animus est S.; mortāle -is, n smrtno, umrljivo: mortale immortali propinquare non potest Lact.; metaf. minljiv, nekaj časa trajajoč, začasen, nestalen, nestanoviten: leges mortales, ut ita dicam, et mutabiles L., quidquid mortale creamus Ci., amicitiae immortales, mortales inimicitiae esse debent L., mortales inimicitias, sempiternas amicitias habere Ci., simulacra T. razpadljivi, deus (o govorniku) Q.

2. smrten = smrtnikov, človeški, zemeljski, pozemeljski, tuzemeljski: Plin., condicio vitae Ci., sors, facta O., proelium Aeneae ultimum mortalium (zemeljskih) operum fuit L., mucro V., vulnus V. od človeške roke (zadana), quando mortaliter vivunt, cum morte confligunt Aug.; subst. mortāle -is, n človeško, umrljivo, zemeljsko: nec mortale sonans V., ultra mortale tumens Amm.; pogosto pl. mortālia -ium, n človeške (pozemeljske) stvari, človeška (pozemeljska) dejanja, človeška beda, človeška usoda, človeško trpljenje: T., Q., mentem mortalia tangunt V. —

II. act. smrtonosen, smrten: Cypr.

much³ [mač] samostalnik
mnogo, velika stvar, nekaj posebnega

nothing much nič posebnega
it did not come to much ni bilo prida
to think (ali make) much of s.o. zelo koga ceniti
he is not much of a dancer ni kaj prida plesalec
to do too much of a good thing pretiravati v čem
so much; ali that much (samo) toliko
not to say much for ne zgubljati besed za kaj
much will have more kolikor več imaš, toliko več želiš

nàčuhnuti -nēm ekspr. od daleč nekaj slišati: ovu novost sam načuhnuo, ali sigurno ne znam ništa

nàčuknuti -nēm ekspr. od daleč nekaj slišati: od nekud je načuknuo da bi se to moglo urediti preko Mehage

naćúkati nàćūkām ekspr. nekaj slišati, nekaj zvedeti: vidim da si već nešto naćukao

naucum -ī, n (etim. nedognana beseda) nekaj ničevega, nekaj neznatnega, nekaj malovrednega: Prisc., naucum ait Ateius Philologus poni pro nugis Fest.; le v zvezah: nauci non esse Pl. ne biti vreden piškavega oreha (pa tudi = ne le nič, tudi nekaj biti: Pl. ap. Fest.), aliquem non nauci facere Pl. ali non habere nauci aliquem Ci. ali nauci non putare Ap. ali noctem nauco ducere Naev. ap. Fest. za malo (za nič) šteti, prav malo čislati (v čislih imeti), prav nič ceniti, (non) naucum dare (pro aliqua re) Afr. ap. Aus. piškavega oreha (ce(m)pera, trohice, betvice) ne dati (za kaj), homo non nauci Pl., Enn. fr. niče, „ničevnež“.

nougat [nuga] masculin mandljeva ali orehova slaščica; populaire, figuré nekaj dobrega; populaire uspeh; pluriel, populaire noge

Novum, das, (-s, Nova) novost, nekaj novega

nummulus -ī, m (demin. nummus) majhen = slab (malovreden, boren, nezadosten, pičel) denar, nekaj (malo) denarja: Ap., nummulis acceptis Ci. za umazan denar, nummulorum aliquid Ci. nekaj zvenečega denarja, nekaj cvenka.

obbrōbrio m (pl. -ri)

1. sramota, nečastnost; sramotni madež, ponižanje, zavrženost

2. ekst. nekaj pošastnega